Ministrica Švarc Pipan predlagala novo zakonodajo za povišanje plač sodnikov
Ministrica za pravosodje iz vrst Socialnih demokratov (SD), Dominika Švarc Pipan, je presenetila z razkritjem predloga interventnega zakona, s katerim bi povišala plače sodnikov in državnih tožilcev za tisoč evrov bruto na mesec. Ta ukrep bi omogočil izpolnitev junijske odločbe ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da so plače sodnikov neustrezno nizke in s tem kršijo načelo sodniške neodvisnosti ter načelo delitve oblasti. Ustavno sodišče je zakonodajalcu postavilo rok za odpravo neustavnosti do 3. januarja 2024.
Ministrica Švarc Pipan je razkrila, da je predlog zakona že pripravljen in ga lahko vlada kadarkoli vloži v državni zbor. Kljub temu pa je priznala, da takšna rešitev nima podpore koalicije. Premier Robert Golob je nato v ločenem intervjuju za Televizijo Slovenija potrdil, da je prvotna obljuba o 600 evrih bruto mesečnega dodatka k plačam sodnikov, ki jo je dal januarja, zdaj neuresničljiva. Pojasnil je, da so se odločili za celostno rešitev plač v javnem sektorju in da bodo vsa pogajanja potekala v paketu, kar bi lahko zahtevalo dodaten čas.
Kritike in nezadovoljstvo
Vlada je zaradi prestavljanja plačne reforme že pred tem deležna kritik, in nezadovoljstvo v javnem sektorju narašča. Pogajanja so zastala tudi zaradi odstopa ministrice za javno upravo, Sanje Ajanović Hovnik, in napovedane stavke članov zdravniškega sindikata Fides. Manjši koalicijski partner, Levica, poudarja, da je treba plače v javnem sektorju urediti celostno, pri čemer najprej poskrbijo za najslabše plačane, nato pa za ostale. Stranka Socialni demokrati ni dala jasnega odgovora o podpori zakonu ministrice Švarc Pipan.
Ministrica je opozorila, da bi neizpolnitev ustavne odločbe lahko imela finančne posledice za državo, saj bi sodniki in tožilci lahko zahtevali razliko za preteklih pet let, kar bi lahko pomenilo izgubo približno 100 milijonov evrov. Evropska komisija je že v preteklosti opozorila na neustreznost plačnega položaja sodnikov in tožilcev v Sloveniji ter priporočila, da se ta položaj čim prej uredi. V skrajnem primeru bi Slovenija lahko morala odgovarjati pred sodiščem EU, če ustavne odločbe ne bi uresničila.
Ministrica Švarc Pipan je poudarila, da njena predloga zakona ni motivirala le želja po reševanju problema nizkih plač sodnikov, temveč tudi skrb za načela pravne države. Po njenem mnenju neustavnost plačnega položaja sodnikov pomeni neposredno kršitev načela neodvisnosti sodstva, ki je temeljno ustavno načelo.
Poleg tega je dodala, da bi finančne posledice neizpolnitve ustavne odločbe lahko bile občutno višje od ocenjenih 100 milijonov evrov. Sodniki in tožilci bi lahko zahtevali tudi izplačilo razlike za preteklih pet let, kar bi predstavljalo velik finančni breme za državo. Ministrica se zaveda, da bi neizpolnitev ustavne odločbe lahko imela tudi negativne učinke na ugled Slovenije v mednarodni skupnosti.
Situacijo spremlja tudi Evropska komisija
Situacijo budno spremlja tudi Evropska komisija, ki je že v majskem poročilu o vladavini prava opozorila na neustreznost plač sodnikov in tožilcev. V posebnem pismu, ki ga je prejela včeraj, jo je evropski komisar za pravosodje Didier Reynders opozoril, da bo (ne)uresničitev ustavne odločbe vplivala na letošnje poročilo o vladavini prava. Ministrica Švarc Pipan je poudarila, da Evropska komisija ima politične in diplomatske vzvode za pritisk na Slovenijo, če ustavne odločbe ne bi uresničila.
Vendar pa ministrica tudi razume prizadevanja za paketno rešitev plač v javnem sektorju, ki jih zagovarjajo nekateri politični akterji, vendar meni, da je nujno treba izpolniti rok za izvršitev ustavne odločbe, ki je januarja 2024. Zato se trudi, da bi zakon čim prej dobil podporo in bi lahko začel veljati.
Medtem ko mnogi ocenjujejo, da ministrica s tem predlogom zakona rešuje svojo kožo v očeh sodnikov, pa sama zavrača te ocene. Po njenem mnenju gre za boj za načela in temelje pravne države, ne pa za boj za subjektivne pravice sodnikov.
Slovenska javnost ostaja v napetem pričakovanju, kako se bo razpletla ta zapletena situacija, ki ima pomembne posledice tako za pravosodni sistem kot tudi za ugled Slovenije v mednarodni skupnosti. Vlada bo morala sprejeti odločitev, ali bo podprla predlog interventnega zakona in s tem poskušala izpolniti ustavno odločbo, ali pa bo iskala alternativne rešitve za ureditev plač v javnem sektorju.
vir; Foto: Tamino Petelinšek / STA ; Portal24