V okviru projekta »Zagotavljanje največje koristi otrok v civilnih sodnih postopkih« je v Ljubljani potekala druga okrogla miza, ki jo je pripravilo Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s Svetom Evrope in Projektno skupino za reforme in naložbe pri Evropski komisiji (SG REFORM).
Dogodek je bil namenjen predstavitvi strategije in nacionalnega akcijskega načrta, ki sta osrednja dokumenta projekta.
Projekt si prizadeva za sistematično izboljšanje položaja otrok v civilnih sodnih postopkih v Sloveniji, ob osrednjem poudarku na uresničevanju načela otrokove največje koristi. Kot so zapisali na ministrstvu, je cilj projekta postaviti Slovenijo med vodilne države članice EU na področju otrokom prijaznega pravosodja.
Državna sekretarka mag. Andreja Kokalj se je v nagovoru več kot sedemdesetim domačim in tujim strokovnjakom zahvalila za njihov prispevek pri pripravi ključnih dokumentov: »Strategije in Nacionalnega akcijskega načrta za zagotavljanje največje koristi otrok v civilnih sodnih postopkih v Sloveniji.«
Udeležence je povabila k razpravi o nadaljnjih ukrepih in izvedbi nalog iz akcijskega načrta, obenem pa izpostavila tudi mednarodne dosežke ministrstva.
Slovenija aktivno sodelovala pri evropskih priporočilih
Kokalj je poudarila sodelovanje slovenskih strokovnjakov pri pripravi dveh novih dokumentov Sveta Evrope – Priporočil za zaščito pravic in koristi otrok v razveznih postopkih ter Priporočil za zaščito pravic in koristi otrok v postopkih za zaščito otrok.
Gre za celovit in napreden pravni okvir, ki naslavlja ključne izzive na področju varstva otrokovih pravic v civilnih postopkih. Osnutka je pripravil Odbor strokovnjakov CJ/ENF-ISE, dokončno pa sta ju oblikovala Usmerjevalni odbor Sveta Evrope za otrokove pravice (CDENF) in Evropski odbor za pravno sodelovanje (CDCJ).
Na okrogli mizi so bili predstavljeni rezultati primerjalne študije mednarodnih standardov in dobrih praks, ki bi jih bilo po mnenju strokovnjakov smiselno prenesti v slovenski pravni sistem. Sledila je obravnava strategije in nacionalnega akcijskega načrta, ki skupaj tvorita jedro nadaljnjih prizadevanj.
Strategija je razdeljena na šest vsebinskih poglavij, ki povzemajo ključne ugotovitve projekta in predlagajo ukrepe za odpravo vrzeli. Med predlaganimi priporočili so vlaganja v metode za ugotavljanje otrokove največje koristi, krepitev specializacije strokovnjakov, spodbujanje multidisciplinarnega pristopa, večja podpora otrokom in staršem ter uporaba digitalnih orodij za dostop do informacij.
Nacionalni akcijski načrt sledi enaki strukturi in podrobno določa ukrepe za vsako tematsko področje. Poleg tega vsebuje opredeljene odgovorne institucije, časovni okvir izvajanja posameznih ukrepov in merila za spremljanje njihovega učinka.
Miha D. Kovač
Foto: Freepik