Ministrstvo za delo vztraja pri kontroverznih spremembah zakona o evidencah
Ministrstvo za delo je pripravilo nov osnutek sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki vztraja pri črtanju evidentiranja izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom. Kljub nasprotovanju delodajalcev in sindikatov, ministrstvo vztraja pri svojih predlogih.
Novela zakona o evidentiranju je stopila v veljavo 20. novembra lani, kar je med delodajalci povzročilo veliko nejevolje. Menili so, da so spremembe neživljenjske in dodatno birokratizirajo poslovanje. Minister za delo, Luka Mesec, je odprl poseben elektronski naslov, na katerega so tri mesece zbirali pripombe delodajalcev in drugih zainteresiranih strani. V tem obdobju je ministrstvo prejelo 226 različnih vlog, od tega 179 predlogov, ki so se po vsebini precej razlikovali.
Analiza pripomb in odzivi na osnutek
Največ pripomb (34) se je nanašalo na ukinitev zakona, saj so ga mnogi označili za “neumnega ali nesmiselnega”. Dodatne pripombe so se nanašale na težko izvedljivost zakona (29), ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov, ki jih sicer ureja zakon o delovnih razmerjih (25), ter nepotrebno in neustrezno evidentiranje izrabe odmora (15).
Februarja je ministrstvo na podlagi prejetih pripomb pripravilo prvi osnutek sprememb zakonodaje. Predlagalo je spremembo definicije delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, tako da bi zajemal manj delavcev. Prav tako je predlagalo črtanje evidentiranja odmora in možnost drugačne ureditve evidentiranja s kolektivno pogodbo dejavnosti.
Nesoglasja med socialnimi partnerji
Uspeha pri usklajevanju osnutka na ravni socialnih partnerjev spomladi ni bilo. Sindikati, ki sprememb niso videli kot potrebne, so se počutili izigrane, saj so delodajalci po njihovih besedah lobirali pri vladi namesto pogajanj na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Delodajalci pa tudi niso bili povsem zadovoljni, ker naj bi bile predlagane rešitve nezadostne. Prav tako se niso strinjali, da bi se izjeme iskale v kolektivnih pogodbah ali drugih zakonih.
Zadnji osnutek sprememb zakona
Zadnji osnutek sprememb zakona, datiran 7. junija, ne prinaša bistvenih sprememb. Ministrstvo vztraja pri predlogu spremembe definicije delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa. Določilo, da je treba evidenco voditi tudi za osebe, “ki opravljajo delo na način, da pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca,” je odstranjeno. To pomeni, da zaposleni na avtorskih in podjemnih pogodbah ter študenti in dijaki ne bodo več zajeti v ta zakon.
Prav tako zadnji osnutek ponovno predvideva črtanje evidentiranja izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom. Ministrstvo je ocenilo, da ta ukrep ni primeren, saj ne odraža dejanskega stanja na področju izrabe odmora.
Predlagane spremembe in obravnava na ESS
Socialni partnerji naj bi delovno gradivo obravnavali že na današnji seji ESS, prvi po skoraj letu dni. Uskladitev bo zahtevna, saj delodajalci podpirajo drugi osnutek, ki naj bi ga v Državni zbor vložil Državni svet. Ta predvideva, da bi morali podatke, zahtevane od novembra, evidentirati le kršilci zakonodaje.
Spremembe zakonodaje, ki je razdelila javnost, je sicer vrsto let zahteval Inšpektorat RS za delo za ustrezno ugotavljanje kršitev. Inšpektorji za delo pa naj bi ob nadzoru izvajanja novele zaradi hudega nasprotovanja delodajalcev na terenu od novembra opravljali le vlogo svetovalca, sankcij pa naj ne bi izrekali.
Kot poroča STA, so Inšpektorat RS za delo od konca maja večkrat zaprosili za pojasnila glede njihovega dela, zaznanih kršitev in ukrepov, vendar odgovorov še niso prejeli, čeprav morajo državni organi medijem na vprašanja odgovoriti najpozneje v sedmih delovnih dneh.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Danijel Kovačič UKOM