Največje molekule ogljika na Marsu nakazujejo sledi starodavnega življenja
Znanstveniki so na Marsu odkrili največje molekule ogljika doslej, kar krepi domneve o možnosti starodavnega življenja na rdečem planetu. Verige, ki vsebujejo do dvanajst atomov ogljika, so bile zaznane v sedimentih, ki spominjajo na starodavno jezersko dno, piše Science Alert. Odkritje je delo Nasinega roverja Curiosity, ki že leta raziskuje površino Marsa, mednarodna skupina raziskovalcev pa je rezultate potrdila z laboratorijskimi analizami na Zemlji. Vodila jih je analitična kemičarka Caroline Freissinet iz francoskega nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS). Najdba odpira nova vprašanja o tem, ali so te spojine nastale z neživimi procesi ali pa so morda ostanki nečesa živega izpred milijard let.
Curiosity je vzorce pridobil iz kraterja Gale, kjer raziskuje usedline, ki bi lahko skrivale ključe do razumevanja marsovske zgodovine. Med odkritimi spojinami so bile linearne verige ogljikovodikov, kot so dekan (C₁₀H₂₂), undekan (C₁₁H₂₄) in dodekan (C₁₂H₂₆). Te molekule so presenetljivo obstojne, saj so preživele na površju Marsa kar 3,7 milijarde let. Po besedah Freissinet to nakazuje, da bi lahko podobne kemične sledi, če je na Marsu nekoč obstajalo življenje, še danes čakale na odkritje. Primarni cilj misije Curiosityja je prav ugotoviti, ali je Mars kdaj gostil življenje ali vsaj pogoje zanj.
Napredne analize razkrivajo kemijo Marsa
Za analizo vzorcev, odvzetih iz nahajališča Cumberland, so raziskovalci uporabili poseben eksperimentalni postopek. Vzorce so segreli na približno 850 °C, pri čemer so dodali kemični ojačevalec in molekularni kisik, da bi preprečili vžig. S pomočjo plinske kromatografije in masne spektrometrije so odkrili najdaljše ogljikove verige, kar jih je Mars doslej razkril. Poleg tega so v laboratorijih na Zemlji simulirali marsovske mineralne pogoje in dokazali, da lahko take verige nastanejo iz preprostejših organskih spojin, kot je benzojska kislina, ki je bila prav tako prisotna v vzorcu.
Odkrite molekule se razlikujejo od prejšnjih najdb, ki so vključevale stabilnejše aromatične obroče z največ šestimi ogljikovimi atomi. Linearne verige so bolj krhke, kar pomeni, da njihova obstojnost na površju Marsa še bolj izstopa. Raziskovalci poudarjajo, da bi lahko te spojine nastale brez bioloških procesov, na primer iz vodika in ogljikovega monoksida. Vendar pa obstaja tudi možnost, da so ostanki razgradnje bolj zapletenih molekul, ki bi lahko namigovale na nekdanje življenje.
Od kemije do vprašanja življenja
Čeprav so te ogljikove verige same po sebi lahko produkt neživih procesov, znanstveniki ne izključujejo biološkega izvora. Na Zemlji so podobne spojine, kot so karboksilne kisline, pogosto povezane z biokemijo, kar odpira špekulacije o njihovem pomenu na Marsu. Freissinet poudarja, da so take kisline univerzalni pokazatelji bioloških procesov, čeprav jih lahko ustvarijo tudi abiotski mehanizmi. Odkritje dokazuje, da je trenutna tehnologija sposobna zaznati zapletene organske molekule na Marsu, kar je pomemben korak naprej.
Za dokončen odgovor o obstoju življenja na Marsu bodo potrebne prihodnje misije, morda celo tiste, ki bodo raziskale globlje plasti planeta, kjer bi lahko še obstajala voda. Vendar pa sedanje ugotovitve, objavljene v reviji PNAS, že zdaj vzbujajo navdušenje. Dolge verige ogljika na Marsu nas vabijo k razmisleku o tem, ali so bile nekoč del nečesa živega – morda organizma, ki se je razvijal na drugem svetu, vzporedno z zgodnjim življenjem na Zemlji. Čeprav smo še daleč od potrditve, nam to odkritje ponuja trenutek za čudenje nad skrivnostmi vesolja.
Portal24; Foto: Pixabay
I’ve been surfing online greater than 3 hours as of late, yet I never found any fascinating article like yours. It is lovely value sufficient for me. In my view, if all site owners and bloggers made good content material as you did, the internet might be much more helpful than ever before.