Napoved: Naslednja ledena doba na Zemlji čez 10.000 let
Raziskovalci so napovedali, da bi se naslednja ledena doba na Zemlji, če bi planet sledil svojim naravnim podnebnim ciklom, lahko začela čez približno 10.000 let. Dolgoročni vplivi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, v to napoved sicer vnašajo nekaj negotovosti in bi lahko celo preprečili njen nastop. Študija, ki jo je vodil Stephen Barker z univerze Cardiff v Walesu, temelji na analizi vzorcev prodiranja in umikanja ledenih plošč, ki so tesno povezani z orbitalnimi parametri Zemlje okoli Sonca, piše Space.com. Vzorci so tako pravilni, da omogočajo natančne napovedi o prihodnjih podnebnih spremembah – vsaj v naravnih razmerah.
Naravni podnebni cikli, ki jih znanstveniki imenujejo Milankovičevi cikli, so posledica treh glavnih dejavnikov: poševnosti Zemljine osi, precesije te osi in sprememb v obliki Zemljine orbite okoli Sonca. Poševnost, ki trenutno znaša 23,4 stopinje, se spreminja na približno 40.000-letnih ciklih in vpliva na količino sončne energije, ki doseže Zemljino površje. Preces, ki traja okoli 21.000 let, povzroča nihanje rotacijske osi, kar spreminja položaj letnih časov glede na oddaljenost od Sonca. Oblika orbite pa se giblje med bolj eliptično in skoraj krožno na daljših ciklih, ki trajajo 100.000 ali celo 400.000 let. Procesi so posledica gravitacijskih vplivov Sonca, Jupitra in drugih planetov, ki subtilno, a vztrajno vplivajo na Zemljino gibanje.
Stephen Barker poudarja, da so ti cikli izjemno predvidljivi. “Vzorec, ki smo ga odkrili, je tako ponovljiv, da smo lahko natančno določili časovni razpored medledenih obdobij in ledenih dob v zadnjem milijonu let,” je povedal. To odkritje potrjuje, da Zemljino podnebje ni naključno, temveč sledi jasnim naravnim ritmom. Nova študija je s pomočjo modeliranja ledenih plošč in oceanskih temperatur še dodatno osvetlila povezavo med temi orbitalnimi spremembami in podnebnimi nihanji.
Konec ledene dobe in začetek novega cikla
Raziskava je pokazala, da konec ledenih dob, kot je bila zadnja pred približno 11.700 leti, sproža kombinacija sprememb v precesiji in poševnosti. Precesija vpliva na intenzivnost poletnega segrevanja na severni polobli, medtem ko poševnost določa skupno količino sončne energije na višjih zemljepisnih širinah. Zanimivo je, da se zdi, da je poševnost glavni dejavnik za začetek novih ledenih dob. Na podlagi teh ugotovitev je Barkerjeva ekipa izračunala, da bi se naslednja ledena doba lahko začela čez 10.000 let, če bi Zemlja ostala nedotaknjena s strani človeških vplivov.
Paleoklimatologinja Lorraine Lisiecki, ki je sodelovala pri študiji, je izrazila presenečenje nad jasnostjo teh vzorcev. “Nismo pričakovali, da bomo v geološkem zapisu našli tako očiten odtis orbitalnih parametrov,” je dejala. To odkritje odpira vrata za boljše razumevanje dolgoročnih podnebnih sprememb in omogoča znanstvenikom, da vzpostavijo izhodišče za napovedi, kako bi se podnebje razvijalo brez človeškega poseganja.
Človeški poseg spreminja pravila igre
Kljub natančnosti naravnih ciklov pa podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, vnašajo pomemben zasuk. Emisije toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida, so že zdaj močno vplivale na Zemljino podnebje in bi lahko trajno preprečile nastop naslednje ledene dobe. Gregor Knorr z Helmholtzovega centra za polarne in morske raziskave v Nemčiji opozarja, da je prehod v ledeniško stanje čez 10.000 let zelo malo verjeten. “Človeške emisije so podnebje že preusmerile iz njegove naravne poti, in ti učinki bodo trajali še daleč v prihodnost,” je pojasnil.
Medtem ko naravni cikli potekajo na časovni lestvici deset tisočletij, so podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, hitrejše in bolj intenzivne. Omenjene spremembe presegajo naravne variacije in ustvarjajo novo podnebno realnost, ki bi lahko povsem izničila pričakovane ledene dobe. Barker poudarja, da to odkritje ni le akademsko zanimivo, temveč ima praktične posledice. “Zdaj, ko razumemo predvidljivost teh dolgoročnih vzorcev, lahko bolje ocenimo, kako naše trenutne odločitve o emisijah vplivajo na prihodnost,” je dejal.
Ugotovitve Barkerjeve ekipe, objavljene 28. februarja v reviji Science, ponujajo novo izhodišče za preučevanje podnebnih sprememb. Znanstveniki lahko zdaj primerjajo naravne vzorce z vplivi človeške dejavnosti in tako bolje razumejo, kako se bo podnebje razvijalo v prihodnjih tisočletjih. Naslednji korak je podrobnejša analiza, kako emisije toplogrednih plinov odstopajo od naravnega izhodišča, kar bi omogočilo natančnejše napovedi o dolgoročnih učinkih globalnega segrevanja.
Portal24; Foto: Pixabay