Nasilje med starši na otroških tekmah: “Turnirji so postali nevzdržni”
Otroške športne aktivnosti, ki naj bi otrokom nudile veselje, druženje in zdrav tekmovalni duh, so se v zadnjem času spremenile v prizorišča nasilja med starši. Ti s svojo neustrezno ambicioznostjo in nerealnimi pričakovanji do lastnih otrok vse pogosteje motijo potek tekem, kar vodi celo v fizične spopade. Najbolj pereče je stanje v nogometu, kjer je že večkrat prišlo do resnih incidentov na otroških turnirjih, kar potrjujejo tudi nedavni dogodki v Sloveniji.
Problematično vedenje staršev ob otroških igriščih postaja vse pogostejše. Namesto da bi tekme omogočile otrokom igro in zabavo, starši vse bolj prevzemajo vlogo trenerjev in pedagogov, kar pa povzroča napetost in konflikte. Nerealna pričakovanja, da bodo njihovi otroci postali profesionalni športniki že v mladosti, ter ambicija, da mora njihova ekipa zmagati za vsako ceno, vodijo v destruktivno vedenje.
Marinko Galić, nekdanji slovenski nogometni reprezentant, ki danes vodi svojo nogometno šolo v Mariboru, je že večkrat opozoril na to problematiko. Galić, ki vsakodnevno dela z mladimi nogometaši, poudarja: “Za otroka mora biti nogomet zgolj igra in priložnost za druženje, ne pa, da starši od njih pričakujejo ali celo zahtevajo dobre rezultate in podpis profesionalne pogodbe pri 15 letih.” Njegove izkušnje kažejo, da se starši vmešavajo v delo trenerjev, ter celo zahtevajo, kdo mora igrati in kdo ne. To ustvarja nezdravo tekmovalno okolje, ki pogosto pripelje do fizičnih obračunov.
Podobni prizori so bili tudi v Škofji Loki, kjer so se starši pretepali in pred otroki drug drugega vlekli ven iz avtomobilov. Žal je ta problematika vse bolj pereča. Morda bo zdaj po pretepu v Rogozi in vseh debatah v medijih nekaj časa mirno, a se bodo gotovo spet pojavile težave. Nekateri bodo rekli, kaj ta Galič spet pametuje, ampak – vem, kaj govorim. Vsi ti otroški turnirji so postali naporni, moteči v celotnem procesu dela. Sam zelo uživam v delu z otroki, ampak turnirji so postali mučni
Marinko Galić
Incidenti, ki so šokirali slovensko javnost
Nedavni incident na otroškem turnirju v Rogózi pri Mariboru je samo še eden v vrsti tovrstnih dogodkov. Policija je potrdila, da je med gledalci prišlo najprej do verbalnega spora, ki se je hitro sprevrgel v pretep. Trem odraslim osebam so policisti izdali plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru. Takšne situacije žal niso osamljene, saj se podobni izgredi dogajajo po vsej državi.
Galić je dogodek komentiral z besedami: “Že vrsto let opozarjam na vse hujše in vse pogostejše izgrede staršev ob nogometnih igriščih. Že pred devetimi leti sem na enem od mednarodnih turnirjev sredi finala otroke poklical z igrišča in smo šli domov.” Galić navaja, da se podobni incidenti dogajajo tudi na drugih turnirjih, kar se je pokazalo tudi letos junija na turnirju na Teznem. “Zaradi odpovedi nekaj otrok sem bil prisiljen enega od njih uvrstiti v obe ekipi, pa so se starši začeli razburjati, da goljufamo. Da bi se izognili pretepu, smo raje zapustili turnir,” pojasnjuje.
Nič nimam proti, če so starši na tekmah, dokler izžarevajo neko pozitivo in navijajo za svojo ekipo. Da vzklikajo: ‘dajmo fantje’, pa da najdejo kakšno spodbudno besedo, kadar njihova ekipa izgublja. Poskušam jih vzgajati, kako naj stojijo otrokom ob strani, a žal se zgodi, da takoj, ko se z otrokom usedejo v avto, že kritizirajo njegovo igro, njegove poteze. Ali celo, zakaj je poslušal trenerja in ne staršev.
Marinko Galić
Ko starši izgubijo stik z realnostjo
Galić poudarja, da večina staršev sicer podpira svoje otroke in se obnaša primerno, vendar pa so posamezniki, ki s svojo bolno ambicijo ustvarjajo konflikte. “Nič nimam proti, če so starši na tekmah, dokler izžarevajo pozitivo in navijajo za svojo ekipo,” pravi Galić, ki dodaja, da pogosto vidi starše, ki takoj po tekmi kritizirajo otroke zaradi njihovih potez ali odločitve, da sledijo navodilom trenerja in ne staršev.
Najbolj problematična je situacija pri najmlajših nogometaših, kjer bi moral biti šport osredotočen na igro in zabavo. Namesto tega pa postaja prizorišče prekomerne tekmovalnosti, ki jo spodbujajo starši. Galić opozarja tudi na specifično vlogo mamic, ki so se v zadnjih letih začele bolj aktivno vpletati v dogajanje na igriščih: “Zdaj je na tekmah več mam kot očetov. Ko sem jaz treniral nogomet, je bila vloga mam drugačna.”
Podobni incidenti pa niso omejeni le na nogomet. Neprimerno vedenje staršev je prisotno tudi na drugih otroških športnih prireditvah, kot so rokometne tekme. Martina iz enega prvoligaških rokometnih klubov je opisala svoje izkušnje z nečakovimi tekmami, kjer je bila večkrat priča žaljivemu navijanju in skorajšnjim fizičnim spopadom med starši: “Na eni od tekem je bilo tako vroče, da je zelo malo manjkalo do pretepa. Sodniki so pravočasno posredovali in jih poslali iz dvorane.”
Že na treningu otroci radi tekmujejo in štejejo gole, potem pa vpijejo: zmagali smo. Na turnirjih bi ukinil individualne nagrade, torej za najboljšega strelca, igralca, vratarja…, medalje pa bi morale dobiti vse ekipe, ne le prve tri (podoben sistem so uvedli v slovenskem gorskem kolesarstvu v najnižjih kategorijah; op. a.). Ampak – vprašanje, ali bi klubi potem sploh želeli sodelovati. Največji klubi so pri tem vendarle v boljšem položaju, tam se starši ne vtikajo v delo trenerjev. Tega si ne smejo dovoliti. Dobro vedo, da bo otrok letel iz kluba, saj veliko kandidatov čaka, da se lahko vpišejo. Pri manjših lokalnih klubih, ki se borijo za vsakega otroka, pa je očitno dovoljeno vse.”
Marinko Galić
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Pexels