Berlin bo v Haagu predstavil svoje argumente proti obtožbam Južne Afrike, da je Izrael kršil Konvencijo o genocidu. Slednje pa ne more vplivati na sodišče, ki zahteva premirje. Nemška vlada je v petek pred najvišjim sodiščem Združenih narodov ostro zavrnila obtožbe, da Izrael v gazi izvaja “genocid” v Gazi. Nemčija je opozorila tudi pred “politizacijo” teh obtožb. Ob tem je napovedala, da bo kot tretja stran posredovala pred Meddržavnim sodiščem.
Tiskovni predstavnik vlade Steffen Hebestreit je v izjavi dejal, da se je Izrael “branil” po “nečloveškem” napadu Hamasa 7. oktobra. Dodal je, da bo Nemčija pred Meddržavnim sodiščem intervenirala kot tretja stran, in sicer v skladu s členom. Člen državam dovoljuje, da zahtevajo pojasnila o uporabi večstranske konvencije. Ta poteza omogoča Nemčiji, da sodišču predstavi svoj primer, da Izrael ni kršil Konvencije o genocidu in ni zagrešil ali nameraval zagrešiti genocida.
Nemčija ne trdi, da se je zadeva Južne Afrike pravno dotika, zato ne potrebuje dovoljenja ICJ za posredovanje tretje osebe.
Podpisnica Konvencije o genocidu
Kot podpisnica Konvencije o genocidu iz leta 1948 ima Nemčija pravico združevati primere in navesti svoje argumente o primeru. Konvencija je bila sprejeta po množičnem pobijanju Judov v holokavstu in opredeljuje genocid kot “dejanja, storjena z namenom, da se v celoti ali delno uniči narodna, etnična, rasna ali verska skupina.”
Hebestreit je izjavil, da Nemčija “namerava posredovati kot tretja stranka v glavni obravnavi.” Slednje nakazuje, da se bo Berlin vmešal v primarni primer Južne Afrike proti Izraelu. Trajalo bi lahko leta, da se sodišče odloči, ali je Izrael kršil Konvencijo o genocidu ali ne.
Skladno s tem se zdi, da ta poteza ne vpliva na postopke tega tedna – zaslišanja. Južna Afrika je na zaslišanjih od sodišča zahtevala začasno odredbo, ki Izrael prisili k izvajanju premirja. Odločitev o tej bolj takojšnji zadevi se pričakuje v enem mesecu.
“V luči nemške zgodovine in zločinov proti človečnosti Shoaha je nemška vlada še posebej zavezana Konvenciji [ZN] o genocidu, ki je bila podpisana leta 1948 po holokavstu,” je dejal Hebestreit. Dodal je, da je konvencija “osrednji instrument” mednarodnega prava za preprečevanje novega holokavsta. Zaradi tega, “odločno stojimo proti politični instrumentalizaciji” konvencije. Hebestreit je priznal, da se v mednarodni skupnosti pogledi na izraelsko vojaško operacijo proti Hamasu v Gazi razlikujejo.
“Vendar nemška vlada odločno in izrecno zavrača obtožbo genocida proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem. Obtožba nima nobene podlage,” je dejal.
Odziv izraelskega predsednika
Iz kabineta izraelskega predsednika vlade so sporočili, da je premier Benjamin Netanyhau govoril z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in se mu zahvalil za odločitev Berlina. “Vaše stališče in stališče Nemčije na strani resnice gane vse državljane Izraela,” je Netanyahu dejal Scholzu. “Ne sme se dovoliti, da bi krvna kleveta, ki je polna hinavščine in zlobe, prevladala nad moralnimi načeli, ki si jih delita naši državi in ves civiliziran svet,” je dodal Netanjahu.
Scholz je bil prvi od številnih zahodnih voditeljev, ki so v dneh po napadu 7. oktobra opravili solidarnostne obiske. Scholz je takrat dejal, da ima njegova država “le eno mesto” v težkih časih, v katerih se nahaja judovska država, “in to je stati ob Izraelu.” Izjavil je tudi, da ima Izrael po mednarodnem pravu pravico in dolžnost zaščititi svoje civiliste.
V petek je izraelska pravna ekipa v Haagu na Meddržavnem sodišču napadla temeljne trditve južnoafriških obtožb glede genocida in izluščila obtožbe, da imajo izraelski državni organi genocidne namene proti Palestincem v Gazi med trenutnim konfliktom s Hamasom.
ICJ nima pristojnosti nad pritožbami
Šest izraelskih pravnih zastopnikov je zatrdilo, da ICJ nima pristojnosti nad pritožbami, ki jih je vložila Južna Afrika. Pritožbe se namreč nanašajo na zakone oboroženih spopadov, ne na genocid. Pravijo, da “naključni” hujskaški komentarji izraelskih politikov ne odražajo politike, določene v državnih organih, ki oblikujejo vojno politiko. Pravniki vztrajajo, da je obsežna škoda palestinskim civilistom med vojno posledica Hamasove množične uporabe civilne infrastrukture v vojaške namene in ne genocidnih dejanj.
Prav tako so poglobljeno poudarili korake, ki jih je Izrael sprejel, da bi opozoril civiliste, naj se umaknejo iz operativnih območij izraelskih obrambnih sil. Prav tako je Izrael zagotovil humanitarno pomoč palestinskim civilistom, vključno z omogočanjem vzpostavitve terenskih bolnišnic v Gazi za pomoč prebivalcem Gaze in ublažitev škode, ki jim jo povzroča.
Pokol civilistov 7. oktobra
Vojno je sprožil pokol 7. oktobra, ki ga je vodil Hamas, ko je okoli 3000 teroristov vdrlo čez mejo po kopnem, zraku in morju ter pri tem ubilo približno 1200 ljudi in zajelo več kot 240 talcev vseh starosti.
Obljubil, da bo po uničujočem napadu uničil teroristično skupino, je Izrael sprožil obsežno vojaško akcijo v Gazi, za katero je ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Hamas, dejalo, da je od takrat ubilo več kot 23.000 ljudi. Teh številk ni mogoče neodvisno preveriti in domneva se, da vključujejo civiliste in člane Hamasa, ki so bili ubiti v Gazi, tudi zaradi neustrelitve lastnih raket terorističnih skupin. IDF trdi, da je v Gazi ubila več kot 8500 operativcev, poleg približno 1000 teroristov v Izraelu 7. oktobra.