Nemčija povečuje sredstva za raziskave in razvoj fuzije
Nemška vlada je objavila pomembno sporočilo, za financiranje raziskav in razvoja fuzije je namreč namnila dodatnih 370 milijonov evrov. S tem znatnim povečanjem se skupna proračunska sredstva v naslednjih petih letih povečajo na 1 milijardo evrov. Ta je pomembna naložba, ki odpira vprašanje, ali je Nemčija pripravljena na znaten napredek na področju fuzijske tehnologije.
Ministrica za raziskave Bettina Stark-Watzinger je izrazila ambicije vlade: “Želimo vzpostaviti fuzijski ekosistem, ki bo vključeval industrijo. Končni cilj je uresničitev fuzijske elektrarne v Nemčiji. To prizadevanje si prizadeva za čim hitrejšo uresničitev.”
Jedrska fuzija, proces, ki poganja sonce, ima potencial za proizvodnjo velikih količin čiste in cenovno dostopne električne energije, če bi jo izkoristili na Zemlji. Kljub temu so tehnični izzivi ogromni. Izzivi zahtevajo vzpostavitev in vzdrževanje ekstremnih temperatur in tlakov. Poleg tega je nujna napredna tehnologija, ki je trenutno v razvoju.
Zasebna podjetja in vladni projekti po vsem svetu so dosegli pomemben napredek pri premagovanju teh ovir. Nemčija je zaradi svojega uglednega inženirskega znanja v ugodnem položaju za ta prizadevanja. Vendar pa nekateri menijo, da so nedavna vladna sredstva dolgo pričakovana in zapoznela.
Marvel Fusion, pomemben subjekt med štirimi nemškimi fuzijskimi zagonskimi podjetji, se je odločil, da bo svoj objekt za lasersko fuzijo vzpostavil v Združenih državah Amerike. Ta odločitev je posledica bojazni glede hitrosti in obsega napredka v Nemčiji. Moritz von der Linden, izvršni direktor podjetja, je kot slabosti dela v Nemčiji navedel pomanjkanje jasne politične zavezanosti in subvencij.
Nemško sodelovanje na področju fuzije vzbuja optimizem
Nemški zagonski podjetji Proxima Fusion in Gauss Fusion se osredotočata na fuzijo na osnovi magnetov, Focused Energy pa na lasersko fuzijo. Ti subjekti so se odločili za sodelovanje. Njihovo zavezništvo je namenjeno pospeševanju raziskav in razvoja s skupnim pristopom k več kritičnim vidikom. Ostajajo optimistični. Uporaba bogate tradicije inženirske odličnosti Nemčije in njene prevladujoče vloge pri raziskavah fuzije služi kot katalizator, ki želi spodbuditi napredek pri razvoju reaktorjev.
Dr. Arthur Turrell, avtor knjige “The Star Builders: Nuclear Fusion and the Race to Power the Planet”, priznava ključno vlogo Nemčije in ugotavlja: “Nemčija ima prepričljivo zgodovino na področju jedrske fuzije. V njej poteka eden najzanimivejših fuzijskih poskusov na svetu, Wendelstein 7-X. “Nemčija se je s svojo zavezanostjo raziskavam fuzije odločila za pomemben preboj. Njihovo prizadevanje zaznamujejo tudi fascinantni poskusi. Poleg tega je država dejavno vključena v številna mednarodna sodelovanja.”
Inštitut Maxa Plancka za fiziko plazme in Tehnološki inštitut v Karlsruheju sta priznani raziskovalni organizaciji, ki dejavno prispevata k mednarodnemu sodelovanju. V preteklih letih sta v svojih raziskovalnih prizadevanjih dosegla pomemben napredek.
Milena Roveda, izvršna direktorica podjetja Gauss Fusion, je prepričana, da ima Nemčija potencial za ključno vlogo pri uresničevanju fuzijske energije. Poudarja, da ima Nemčija dva izmed najvidnejših fuzijskih raziskovalnih objektov na svetu in vrsto izjemnih fizikov. Po njenem mnenju ima Nemčija vse potrebne vire, preostane le še odločitev za hitro ukrepanje.
Roveda poudarja, da fuzijska industrija prinaša občutek nujnosti in praktičnosti, ki ga v raziskovalnih ustanovah pogosto primanjkuje. Prepričana je, da bi lahko Nemčija že prej vključila fuzijsko industrijo v svoje omrežje, če bi bila vključena prej.
Podjetje Gauss Fusion s sedežem v Hanauu pri Frankfurtu ima načrt, ki bi lahko vodil do izgradnje fuzijskih elektrarn do začetka 40. let 20. stoletja.
Drugi menijo, da je sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami in zasebnimi podjetji najhitrejši način za vzpostavitev fuzijske energije.
20-letni cilj za vključitev fuzijske energije
Tony Donné je izvršni direktor evropskega konzorcija EUROfusion, ki ga sestavlja 30 fuzijskih raziskovalnih inštitutov. Po njegovem mnenju je 20-letni rok za vključitev fuzijskih reaktorjev v energetsko omrežje ambiciozen. Poleg tega meni, da je ta cilj dosegljiv. Poudarja potrebo po učinkovitem vodenju projektov in sodelovanju industrije ter navaja možnosti za hitrejši in stroškovno učinkovitejši razvoj.
Donné poudarja, da se raziskovalni inženirji osredotočajo predvsem na načrtovanje in funkcionalnost, zanemarjajo pa možnost izdelave. Zato vztraja, da je nujno, da industrija prevzame vodilno vlogo pri gradnji reaktorjev in zgodnjih fuzijskih elektrarn.
Donné meni, da bi bilo mogoče doseči hitrejši 20-letni časovni okvir. To bi bilo mogoče uresničiti, če bi Evropska komisija omogočila sodelovanje. Takšno prizadevanje bi lahko spominjalo na sodelovanje pri projektu Manhattan. Predvideva centralizirano skupino z jasnim vodenjem, upravljanjem in ustreznim proračunom za pospešitev projekta.
Nasprotno pa zavrača izjemno optimistična zagotovila zasebnih podjetij za fuzijo, ki predvidevajo doseganje fuzije v petih do desetih letih. Te trditve primerja s trženjem “letečih preprog”. Zato jih ocenjuje kot neverjetne in fantastične.
Pri razvoju posameznih sestavnih delov za raziskave fuzije že sodeluje več nemških podjetij, na primer optike za laserske poskuse. Gospod Donné meni, da bi jih lahko veliko dolgoročno prispevalo k fuzijskim reaktorjem.
Pojasnjuje: “Javni raziskovalni inštituti, financirani z davkoplačevalskim denarjem, se običajno izogibajo tveganju. Zasebna podjetja pa so manj nagnjena k tveganju in bolj agilna. Če jih lahko vključimo v razvoj novih materialov ali proizvodnjo goriv, lahko pospešimo napredek.
Donné in Roveda poudarjata, da fuzijske elektrarne niso kratkoročna rešitev. Pod najboljšimi pogoji bi lahko postale resničnost šele v drugi polovici tega stoletja. Do takrat pa potrebujemo hitrejše zelene rešitve za zmanjšanje emisij ogljika.
Roveda dodaja: “Pred nami je še dolga pot, zlasti v Nemčiji. Toda nedavni dogodki so pokazali, kako negotov bi lahko bil naš energetski položaj v prihodnosti. Pri oskrbi z energijo smo močno odvisni od tujih držav, česar si ne moremo privoščiti.