Nemčija se pripravlja na predčasne volitve
Nemčija se pripravlja na izredne volitve, ki bodo predvidoma 23. februarja. Dogovor o datumu so dosegli socialdemokrati kanclerja Olafa Scholza in konservativna opozicijska CDU/CSU. Datum mora uradno potrditi še predsednik Frank-Walter Steinmeier, kar velja za formalnost. Odločitev o volitvah je sledila razpadu tri strankarske koalicijske vlade, ki jo je spodbudilo večmesečno nesoglasje glede proračuna. Politična nestabilnost in gospodarske težave so v Nemčiji spodbudile potrebo po novih volitvah in hitremu oblikovanju stabilne vlade.
Razpad koalicije in posledice za vlado
Vlada kanclerja Scholza je padla, potem ko je iz Socialnih demokratov (SPD) odpustil finančnega ministra Christiana Lindnerja iz liberalne stranke FDP, zaradi dolgotrajnega spora o proračunskem primanjkljaju. FDP je nato zapustila koalicijo, kar je SPD in Zelenim odvzelo večino v parlamentu. Po poročanju The Guardian je ta poteza povzročila notranje trenja in ugibanja o prihodnosti nemške vlade, saj je FDP s svojim odhodom ustvarila politično praznino, ki je zahtevala hitro rešitev.
Datum volitev je bil določen kot kompromis med konservativno opozicijo, ki si je prizadevala za glasovanje že januarja, in Scholzom, ki je želel datum marca, da bi omogočil dovolj časa za pripravo volilnih oblasti. Glede na trenutne napetosti v Nemčiji, povezanih z gospodarsko negotovostjo in globalnimi geopolitičnimi krizami, je bilo ključnega pomena, da stranke dosežejo dogovor o datumu. Scholz naj bi v sredo nagovoril parlament, kjer bo predstavil načrte in datum za glasovanje o zaupnici, ki pa ga njegova manjšinska koalicija po vsej verjetnosti ne bo prestala.
Volilne preference in boj za podporo volivcev
Prve ankete po razpadu tako imenovane semaforizirane koalicije, sestavljene iz SPD, FDP in Zelenih, kažejo, da so vse stranke pridobile na podpori, z izjemo Scholzovih socialdemokratov. Po poročanju The Guardian ima konservativno zavezništvo CDU/CSU pod vodstvom Friedricha Merza trenutno najvišjo podporo z 32,5 %, sledijo AfD s 19,5 %, SPD z 15,5 %, Zeleni z 11,5 %, FDP pa z 5 %. Desna AfD je zabeležila največji porast podpore, kar analitiki pripisujejo političnim pretresom in ‘učinku Trumpa’. Njen položaj se je na lestvici priljubljenosti med nemškimi politiki povečal, s tem pa pridobiva na vplivu.
Merz, ki velja za favorita za kanclerja, je že predstavil obetavne gospodarske ukrepe, vključno z znižanjem davka na dodano vrednost (DDV) na hrano in restavracijske obroke, kar bi lahko pritegnilo dodatno podporo volivcev. Scholz kljub slabim rezultatom v anketah načrtuje ponovno kandidaturo, a se v SPD pojavljajo govorice o potencialni kandidaturi obrambnega ministra Borisa Pistoriusa, ki velja za bolj priljubljenega in mu je v anketah uspelo doseči bistveno višje rezultate kot Scholzu.
Izzivi, s katerimi se bo soočila nova vlada
Nova vlada, ne glede na njeno sestavo, se bo morala hitro soočiti s perečimi gospodarskimi izzivi. Nemčija se namreč sooča s pričakovanim krčenjem gospodarstva že drugo leto zapored, hkrati pa se sooča s povečano geopolitično nestanovitnostjo zaradi vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Vpliv na gospodarstvo je bil še posebej občuten zaradi prekinitev dobav poceni ruskega plina in nafte po začetku vojne v Ukrajini, kar je postavilo pod vprašaj energetsko stabilnost države.
Po poročanju The Guardian bodo volitve, ki bodo potekale februarja, prinesle pomembne spremembe za nemško politiko in gospodarstvo. Pred Nemčijo so zahtevni časi, saj bodo morali voditelji najti načine za stabilizacijo gospodarstva in izboljšanje javne varnosti. Pričakuje se, da bodo ključna vprašanja na volitvah tudi nadaljnji odnosi z Rusijo in ZDA, zlasti v luči ponovne inavguracije Donalda Trumpa kot predsednika ZDA januarja 2025.
Portal24; Foto: Pexels