Nemško sodišče zavrnilo arbitražo energetskih podjetij proti EU glede podnebnih ciljev
Nemško zvezno sodišče sprejelo pomembno odločitev glede naložitve mednarodne arbitraže energetskim podjetjem za pridobitev odškodnine zaradi posledic spremenjenih podnebnih ciljev vlad EU. Skupina energetskih podjetij, med njimi nemški RWE in Uniper, je zahtevala 1,4 milijarde evrov odškodnine. Trdili so, da so njihovi prihodki zaradi odločitve nizozemske vlade, da zapre elektrarne na premog do leta 2030 manjši.
V ločenem primeru je irsko energetsko podjetje zahtevalo odškodnino za izgube, povezane s spremembo nemške politike glede vetrnih elektrarn na morju. V obeh primerih so podjetja trdila, da imajo pravico do sprožitve arbitražnega postopka pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID), ki ga je ustanovila Svetovna banka, na podlagi Pogodbe o energetski listini o zaščiti naložb iz leta 1998.
Nemška in nizozemska vlada sta skušali blokirati arbitražni postopek pred nemškim sodiščem. Zvezno sodišče je njuno zahtevo zavrnilo. Sodniki so odločili, da imajo pooblastila za odločanje o tem, ali je arbitraža v takih primerih dovoljena.
Izpodbijanje vladne odločitve
Pogodba o energetski listini EU je v preteklosti omogočala podjetjem, da izpodbijajo vladne odločitve, ki omejujejo uporabo fosilnih goriv. Slednje je sprožalo kritike, da bi lahko to oviralo prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam. Zaradi tega so nekatere države, med njimi Francija, Nemčija, Nizozemska, Poljska in Španija, napovedale odstop od pogodbe. Z napovedjo so povečale pritisk na Bruselj, da uskladi izstop za celotno EU. Italija je sporazum zapustila leta 2016.
Evropska komisija meni, da je “najprimernejša” možnost skupni izstop iz Pogodbe o energetski listini za EU in njenih 27 držav članic. Za izstop EU je potrebna podpora vsaj 15 držav članic in Evropskega parlamenta, ki je takšno potezo že podprl. Kljub odstopu pa morajo države še 20 let spoštovati določbe pogodbe.
Da bi se izognile morebitnim tožbam, bi se države EU lahko dogovorile, da ne bodo uporabljale klavzule iz Pogodbe o energetski listini, saj večina energetskih naložb v Uniji izvira iz domačih podjetij. Vendar bi za to moral obstajati dogovor z drugimi članicami pogodbe, kot so Japonska, Azerbajdžan in Britanija.