Nezakonito izplačilo Prešernove nagrade: Je Ministrstvo za kulturo zlorabilo proračun?
Po nedavnem poročilu računskega sodišča je bilo izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade umetnici Svetlani Makarovič s strani Ministrstva za kulturo v nasprotju z veljavno zakonodajo. Revizijsko poročilo, ki se osredotoča na izplačilo 8346 evrov več kot 20 let po zavrnitvi nagrade, ugotavlja kršitve zakona o javnih financah, ki zahteva spoštovanje načel učinkovitosti in gospodarnosti pri pripravi ter izvrševanju proračuna.
Računsko sodišče je v svojem poročilu izpostavilo, da Ministrstvo za kulturo pred izplačilom nagrade ni ustrezno preverilo vseh pravnih dejstev in okoliščin, ki bi vplivale na odločitev o izplačilu. Ocenjujejo, da je ministrstvo ravnalo v nasprotju z zakonodajo, saj ni bilo zakonske podlage za ponovno izplačilo nagrade, ki jo je umetnica zavrnila že leta 2000. Takrat je Makarovič na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku nagrado zavrnila, ministrstvo pa ji nagrade ni izročilo, kar pomeni, da tudi ni bilo denarnega izplačila.
Zakon ni predvideval zavrnitve nagrade
Zakon o Prešernovi nagradi iz leta 1999, ki je bil v veljavi v času zavrnitve nagrade, ni vseboval določb, ki bi urejale situacijo zavrnitve nagrade s strani nagrajenca. Tudi sedanji zakon o Prešernovi nagradi ne predvideva takšnih primerov. Ministrstvo za kulturo prav tako ne razpolaga z dokumentom, ki bi urejal postopke ali pravne akte v primeru zavrnitve nagrade.
Kljub temu je pravni zastopnik Svetlane Makarovič leta 2022 naslovil poziv na ministrstvo in Upravni odbor Prešernovega sklada, v katerem je zahteval izpolnitev obljube iz leta 1999. Pri tem se je skliceval na 207. člen obligacijskega zakonika, ki določa, da je obljuba obvezna. Ministrstvo je nato tri mesece po prejetju poziva umetnici izplačalo znesek 8346 evrov, čeprav ni predhodno preverilo, ali so bili sprejeti ustrezni pravni akti za ureditev te situacije.
Prerazporeditev sredstev brez podlage
Sredstva za izplačilo so bila zagotovljena s prerazporeditvijo znotraj proračunskih postavk, kar je v nasprotju s pravili o učinkoviti porabi javnih sredstev. Računsko sodišče v poročilu poudarja, da ni mogoče najti pravne podlage, ki bi pojasnila zakaj bi bilo ministrstvo dolžno izplačati nagrado po več kot 20 letih, ko se je umetnica že odpovedala njenemu prejemu.
Ministrstvo za kulturo je v odzivu na ugotovitve računskega sodišča pojasnilo, da jim sodišče ni naložilo priprave odzivnega poročila ali popravljalnih ukrepov. Prav tako niso prejeli priporočil za izboljšanje postopkov. Poleg tega v poglavju revizijskega poročila, kjer so navedene kršitve in kršitelji, ni bilo posebej izpostavljeno izplačilo nagrade Makarovič. Kljub temu je računsko sodišče ugotovilo, da je bilo izplačilo v nasprotju z zakonskimi določili o javnih financah.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Boštjan Podlogar/STA