Nov evropski satelit bo Zemljine gozdove meril in videl skozi oblake
Evropska vesoljska agencija (ESA) bo danes izstrelila prvi satelit, ki bo zmožen videti skozi oblake in goste krošnje dreves, da bi ocenil količino ogljika, shranjenega v Zemljinih gozdovih. Satelit za biomaso, kot so ga poimenovali, bo igral ključno vlogo pri razumevanju, kako gozdovi blažijo podnebne spremembe. BBC navaja, da bo satelit, voden s strani britanskega podjetja Airbus, iz vesoljskega centra Kourou v Francoski Gvajani izstreljen ob 11:15 uri.
Satelit, ki tehta 1,2 tone, je opremljen z 12-metrsko anteno, ki jo zaradi svoje oblike ljubkovalno imenujejo »vesoljski brolly«. Ta antena uporablja radar z dolgo valovno dolžino, kar ji omogoča, da prodre globoko v gozdove in zazna veje ter debla, skrita pod krošnjami. »Večina obstoječih radarskih sistemov vidi le vrhove gozdov, ne pa njihove notranjosti,« je za BBC pojasnil dr. Ralph Cordey, vodja geoznanosti pri Airbusu. Z uporabo daljših valovnih dolžin bo satelit ustvarjal podrobne slike, podobne CT-pregledu, ki bodo razkrile količino lesnega materiala in s tem shranjenega ogljika.
Izzivi merjenja ogljika v gozdovih
Znanstveniki so doslej le s težavo ocenjevali količino ogljika, shranjenega v približno 1,5 bilijona dreves v tropskih gozdovih. »Merjenje posameznih dreves in ekstrapolacija podatkov je ogromen izziv,« je za BBC dejal profesor Mat Disney z University College London. Satelit za biomaso bo omogočil doslednejše in natančnejše meritve, saj bo podatke zbiral neodvisno od vremenskih razmer. Poroča BBC, da bo satelit prodrl tudi skozi oblake, kar je ključno v tropskih regijah, kjer so oblaki pogosti in ovirajo tradicionalne satelitske posnetke.
Izstrelitev satelita ne bo povsem enostavna zaradi njegove velike, raztegljive antene, ki jo je izdelalo ameriško podjetje L3Harris Technologies. Dr. Cordey je za BBC dejal, da je antena primerljiva z razpiranjem velikega dežnika v vesolju, kar zahteva natančno izvedbo. Če bo izstrelitev uspešna, znanstveniki pričakujejo prve zemljevide gozdne biomase v šestih mesecih. Ti zemljevidi bodo razkrili ne le količino shranjenega ogljika, temveč tudi obseg krčenja gozdov. Projekt, ki so ga znanstveniki razvijali več kot 20 let, naj bi podatke zbiral pet let in tako zagotovil dragocene informacije za modeliranje podnebnih sprememb.
Portal24; Foto: Pixabay