Nova EU direktiva za okoljska kazniva dejanja uvaja do 10 let zapora
Evropska unija (EU) je naredila zgodovinski korak v boju proti okoljskemu kriminalu, saj je postala prvi mednarodni organ, ki je kriminaliziral ekocid in druge hude primere okoljske škode. Nova direktiva, ki zahteva od držav članic, da v svojo nacionalno zakonodajo vključijo strožje kazni za uničevanje ekosistemov, kot so izguba habitata in nezakonita sečnja, bo podvržena glasovanju v Evropskem parlamentu danes, 27. februarja.
Posodobitev zakonodaje so sprejeli po novembrskem dogovoru med državami članicami, ki jim bo dala dve leti časa za implementacijo. Strokovnjaki to potezo označujejo kot revolucionarno, saj naj bi zapolnila vrzel v obstoječi zakonodaji, ki storilce okoljskih zločinov ni učinkovito odvračala zaradi preveč omejenih definicij kaznivih dejanj in prenizkih kazni.
Marie Toussaint, francoska odvetnica in poslanka Evropskega parlamenta iz skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze, je dejala, da nova direktiva predstavlja “novo stran v zgodovini Evrope”, ki bo končala “okoljsko nekaznovanost”. Toussaint opozarja na rastočo problematiko okoljskih zločinov, ki se širijo hitreje kot globalno gospodarstvo in so postali četrti največji kriminalni sektor na svetu.
Poročilo Evropskega okoljskega urada prav tako razkriva, da številni okoljski zločini v Evropi ostajajo nekaznovani, vključno z nezakonitim ribolovom, onesnaževanjem in goljufijami na trgu ogljika.
Okoljski zločini, primerljivi z “ekocidom”
Zagovorniki uvedbe ekocida kot petega mednarodnega zločina na Mednarodnem kazenskem sodišču vidijo v posodobljeni direktivi EU korak naprej v kriminalizaciji ekocida. Čeprav direktiva ekocida ne omenja izrecno, se nanaša na “primere, primerljive z ekocidom” v svoji preambuli, kar daje pravni okvir za obravnavo resnih okoljskih zločinov. Ekocid je definiran kot dejanje, ki povzroči znatno in dolgotrajno škodo okolju, s čimer se poudarja njegova resnost in potreba po mednarodnem priznanju in kaznovanju.
V letu 2021 je skupina 12 pravnikov z vsega sveta, ki jih je predstavila organizacija Stop Ecocide International, oblikovala opredelitev ekocida, s čimer je bila okrepljena mednarodna kampanja za njegovo priznanje. Evropski parlament je lani predlagal, da se ekocid vključi v zakonodajo EU, kar kaže na naraščajoče priznanje njegovega pomena in potrebe po pravni ureditvi.
Do 10 let zapora
Nova EU direktiva za okoljska kazniva dejanja, kot so odvzem vode, onesnaževanje z recikliranjem in ladijskimi odpadki, širjenje invazivnih tujerodnih vrst in uničevanje ozonske plasti, uvaja do 10 let zapora. Kljub temu pa nekatere dejavnosti, kot so ribolov, izvoz strupenih odpadkov v države v razvoju ali goljufije na trgu ogljika, ostajajo nedorečene.
Odgovornost za okoljska kazniva dejanja se razširja tudi na posameznike na vodilnih položajih, kot so izvršni direktorji in člani upravnih odborov, ki se lahko soočijo z zaporno kaznijo do osem let, ki se lahko poviša na deset let v primeru smrti. To predstavlja pomemben premik v pravni odgovornosti, kjer ni več mogoče uporabiti obrambe z dovoljenji kot izgovora za okoljsko škodljivo vedenje.
Pravni strokovnjaki poudarjajo revolucionarno naravo te direktive, ki bo zahtevala od podjetij, da presegajo zgolj izpolnjevanje pogojev dovoljenj, da bi se izognila kazenski odgovornosti. To odraža pomemben premik v pravni paradigmi, kjer bodo morala podjetja aktivno dokazovati, da njihova dejanja ne povzročajo nepopravljive škode okolju ali zdravju ljudi.
Primeri, kot je onesnaževanje vode s PFAS s strani kemične industrije na Nizozemskem, ki je bilo pred prepoznavanjem škodljivih učinkov teh kemikalij dovoljeno, poudarjajo potrebo po takšni zakonodaji. S to novo direktivo se bo povečala odgovornost podjetij in posameznikov za okoljske zločine, s čimer se bo zagotovilo, da so okoljska tveganja in škoda ustrezno upoštevana in preprečena.
Ali gre posodobljena direktiva dovolj daleč?
Države članice Evropske unije imajo na voljo dve leti za prenos prenovljene direktive v svojo nacionalno zakonodajo, ki uvaja nove možnosti za sankcioniranje podjetij v primeru okoljskih prekrškov. V skladu z novo direktivo bodo lahko države članice izbirale med uvedbo glob za podjetja, ki bi znašale do pet odstotkov njihovega letnega prometa, glede na naravo kaznivega dejanja, ali pa bi lahko izbrale fiksne globe v višini do 40 milijonov evrov.
Nadalje, države članice se bodo morale odločiti, ali bodo kazniva dejanja, storjena zunaj meja EU s strani podjetij, registriranih v EU, spadala pod jurisdikcijo nove direktive. To je še predmet pogajanj znotraj Evropske unije.
Poleg tega obstaja predlog za vzpostavitev javnega tožilstva na ravni EU, ki bi obravnavalo tovrstne primere, kot navaja nizozemski evropski poslanec Antonius Manders. Ta korak bi bil revolucionaren, a je odvisen od nadaljnje ocene mandata Evropskega javnega tožilstva in sposobnosti EU, da v prihodnosti obravnava take primere.
Marie Toussaint, aktivna zagovornica okoljskih vprašanj, poudarja pomembnost nadaljnjih pogajanj v Svetu Evrope glede konvencije o varstvu okolja s kazenskim pravom. Ta konvencija, ki ni bila nikoli ratificirana od svojega sprejetja leta 1998, bi lahko bila močno vplivana s trenutno revizijo direktive EU, kar bi lahko imelo širše posledice tudi izven meja Evropske unije.
[Vir: Euronews]; Portal24
Foto: Freepik