Novi plačni razredi za sodnike: Vlada opozarja na porušeno ravnovesje
Ustavno sodišče je nedavno sprejelo dopolnilno odločbo, s katero je določilo način določitve plač sodnikov rednih sodišč in uvedlo posebno plačno lestvico zanje. V odzivu na odločbo vlada opozarja, da bo to porušilo razmerje med nosilci vseh treh vrhov oblasti: zakonodajne, izvršilne in sodne.
Ustavno sodišče je po tem ko vladna koalicija v določenem roku ni uresničila odločbe o neustavnih sodniških plačah, izdalo dopolnilno odločbo glede sodniških plač. V stališču glede realizacije te odločbe vlada poudarja, da je ustavno sodišče, ko je stopilo v vlogo zakonodajalca, odstopilo od sistemsko usklajenega načina reševanja plač, kar je porušilo razmerja med plačami sodnikov, poslancev in ministrov ter drugih funkcij izvršilne veje oblasti.
Vladno stališče
V vladnem uradu za komuniciranje so v sporočilu za javnost izpostavili, da se Ustavno sodišče zaveda, da je določen način izvršitve odločbe izražen v tem, da na primer vrednost plačnega razreda predsednika vrhovnega sodišča preseže vrednost plačnih razredov drugih najvišjih funkcionarjev ter prebije najvišji plačni razred v veljavni plačni lestvici (66. plačni razred). To pomeni, da bo najvišji funkcionar sodne veje oblasti, predsednik vrhovnega sodišča, za 751 evrov presegel plačo predsednice republike, predsednice DZ-ja in predsednika vlade.
Vlada je 23. maja v DZ poslala predlog zakona, s katerim naj bi v skladu z odločbo ustavnega sodišča uredila sodniške in tožilske plače. Predvidene so višje uvrstitve sodnikov in državnih tožilcev za enega do treh plačnih razredov. Za prvostopenjske sodnike je predviden dvig za tri plačne razrede (12 odstotkov), za sodnike na višjem sodišču za dva plačna razreda (8 odstotkov), za sodnike na vrhovnem sodišču pa za enega (4 odstotke). Uvrstitev predsednika vrhovnega sodišča bi ostala nespremenjena, kar bi pomenilo, da bi ta ostal izenačen s funkcionarji nosilci drugih dveh vej oblasti.
Nesoglasja med vlado in ustavnim sodiščem
Vlada meni, da predlagani zakon predstavlja prvi korak k uresničitvi ustavne odločbe, ki se nanaša na vzpostavitev ustreznih razmerij v vrednotenju funkcij vseh treh vej oblasti. Največje zvišanje predvideva za prvostopenjske sodnike, katerih osnovne plače po ugotovitvah ustavnega sodišča najbolj odstopajo od plač drugih funkcionarjev. Po drugi strani je ustavno sodišče že samo ugotovilo, da so plače sodnikov vrhovnega sodišča že zdaj primerljive s plačami drugih najvišjih funkcionarjev.
Zvišanje plač, kot je predvideno z dopolnilno odločbo ustavnega sodišča, bo po vladnih navedbah pomenilo nesorazmerno zvišanje plače za najbolje plačane sodnike, medtem ko se plača prvostopenjskih sodnikov ne bo povečala za več, kot je bilo predvideno v vladnem predlogu zakona. Vladna rešitev je po njihovih besedah pomenila delno odpravo ugotovljenih protiustavnosti na sistemski način, ki so ga sprejeli tudi ostali sindikati, ki sodelujejo v pogajanjih za celovito prenovo plačnega sistema.
Uveljavitev nove zakonske ureditve
Po dopolnilni odločbi se pri izračunu sodniških plač od 3. januarja letos do začetka uporabe nove zakonske ureditve upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, veljavni na dan 1. junija 2012, usklajeni s stopnjo rasti življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra lani. Po podatkih Statističnega urada RS ta znaša 26,2 odstotka. Tako izračunane plače bodo sodnikom prvič izplačane pri izplačilu plače za avgust, skupaj s poračunom od 3. januarja letos.
Vlada napoveduje, da se s prenovo plačnega sistema po 1. januarju 2025 predvideva znatno zvišanje plač sodnikov ter s tem celovito uresničitev prvotne ustavne odločbe. Vlada opozarja, da je treba pri izračunu upoštevati izplačila, ki so bila v vmesnem obdobju že opravljena. Sodnikom, tako kot javnim uslužbencem in funkcionarjem, se je osnovna plača oktobra 2022 že povišala za en plačni razred ter uskladila z inflacijo v višini 4,5 odstotka, s 1. junijem letos pa še za 3,36 odstotka.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik