Novi ukrepi za socialnovarstvene storitve: Kaj prinaša sprejeti zakon?
Državni zbor (DZ) je na izredni seji sprejel predlog zakona o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Zakon, ki prinaša pomembne spremembe na tem področju, je bil predmet obsežne razprave.
Stranka SDS je izrazila dvome o predlaganih rešitvah vlade. Poudarili so, da pogrešajo prenovo kadrovskih normativov za zdravstveni del, saj so za socialni del ti že urejeni. Kljub nezadovoljstvu z zakonom so izpostavili, da je bolje nekaj kot nič. Sušnik je v svojem govoru poudaril, da zakon prinaša nekaj pozitivnega, čeprav ni popoln.
Podpora za izobraževanje in integracijo
Zakon omogoča sofinanciranje pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije in izobrazbe zaposlenih za potrebe izvajalcev. Uvaja tudi sistem kadrovskih štipendij ter določa integracijske programe za zaposlovanje ljudi brez slovenskega državljanstva. Zavod za zaposlovanje bo nudil podporo pri zaposlovanju tujcev.
Eden izmed ciljev zakona je izboljšanje pogojev za krepitev prostovoljstva pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Zakon vzpostavlja sistem za zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcih ter omogoča sofinanciranje pri nakupu sodobnih tehnologij za pomoč zaposlenim pri težjih opravilih. Skupna vrednost osmih ukrepov, ki se bodo izvajali v letih 2024, 2025 in 2026, je ocenjena na slabih deset milijonov evrov.
Minister Maljevac o zakonu
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je poudaril, da je zakon zgolj delček v celotnem urejanju nujnih stvari na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Izpostavil je, da je nujno potrebno ustrezno ovrednotenje dela zaposlenih. Slednje pa že obravnavajo v okviru plačnih pogajanj. Kljub temu meni, da sprejete rešitve prinašajo nov zagon v zaposlovanju v domovih za starejše in na področju dolgotrajne oskrbe.
Levica je izpostavila, da je osnovni cilj zakona ohranjanje dostopnosti, kakovosti in varnosti storitev ob hkratnem preizkušanju različnih pristopov. Ti bodo pozneje, če se bodo izkazali za uporabnike in zaposlene koristni, lahko prešli v sistemske rešitve.
Stranka NSi je predlagala dopolnilo, po katerem bi bili vsi zaposleni v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi upravičeni do dodatka za zagotavljanje kakovosti in varnosti v vrednosti 20 odstotkov osnovne plače. Državni sekretar Luka Omladič je opozoril, da bi tak parcialni ukrep vnesel nova plačna nesorazmerja, zato DZ dopolnila ni sprejel.
Optimizacija postopkov na upravnih enotah
Na izredni seji DZ-ja so poslanci sprejeli tudi zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah. Ta zakon odpravlja krajevno pristojnost pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem ter poenostavlja zaposlovanje. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je poudaril, da je primarni cilj predloga razbremenitev upravnih enot in zaposlenih. Upravni postopki, posebej s področja tujcev, namreč terjajo precejšnje administrativno breme.
Levica je glasovala proti, saj poslanci niso sprejeli njihovih dopolnil, s katerimi bi v predlog vrnili črtane člene o integraciji tujcev in obveznosti jezikovnega usposabljanja. Poslanka Nataša Sukič je opozorila, da črtanje členov, ki se tičejo učenja jezika in obveznosti delodajalcev v zvezi s tem, nasprotuje lastni integracijski strategiji.
Nadomestila za ribiče
DZ je razpravljal tudi o predlogu spremembe zakona, ki obravnava nadomestila za izpad dohodka zaradi oviranega ribolova in pravno pomoč ribičem zaradi hrvaških kazni. Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez je pojasnila, da bodo ribiči upravičeni do novega načina likvidnostne pomoči in nadomestil za izpad dohodkov zaradi ribolova v delu morja, ki po arbitraži pripada Sloveniji. Ribiči bodo prav tako upravičeni do pravne pomoči za kazni, ki jim jih izdajajo hrvaški organi.
Poslanka SDS-a Anja Bah Žibert je bila kritična do predloga vlade, ker uvaja spodnjo mejo 500 kilogramov ulova letno, pod katero ribiči ne bi bili več upravičeni do nadomestila za izpad dohodkov. Vlada je to zavrnila z razlago, da bi Slovenija s tem priznala pristojnost hrvaških organov v delu morja, ki po arbitraži pripada Sloveniji.
Sprejeta novela zakona o parlamentarni preiskavi
DZ je s 47 glasovi za in 27 proti sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki prinaša večjo zaščito preiskovancev. Novela uvaja možnost za sprožitev naknadne ustavne presoje akta o parlamentarni preiskavi. Novela s slednjim prinaša mehanizem za hitro odločanje ustavnega sodišča o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom.
Interventni ukrepi za odpravljanje posledic poplav
DZ je sprejel tudi novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Novela bo omogočila učinkovitejše izvajanje nadomestitvene gradnje in hitrejši dostop do osnovnih prebivališč za prizadeto prebivalstvo. DSU bo med drugim prevzel postopke za odkup in odstranitev ogroženih objektov ter gradnjo nadomestitvenih objektov.
Medtem ko je koalicija predlog podprla, je bila opozicija proti. Opozicija meni, da prenos nalog na DSU, ki nima izkušenj s tega področja, ne bo pospešil postopkov, temveč jih bo le še zavlekel. Vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic je dejal, da je namen novele pospešiti postopke in zagotoviti nadomestitvena prebivališča za prizadete.
[Vir MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Matija Sušnik/DZ