Objavljena strategija, s katero namerava Kremelj, “ponovno pridobiti vpliv na notranjo in zunanjo politiko baltskih držav”
Objavljena je strategija, s katero namerava Kremelj, “ponovno pridobiti vpliv na notranjo in zunanjo politiko baltskih držav Litve, Latvije in Estonije” in narediti njihovo politiko “bolj sprejemljivo za Rusijo”. Strategijo je objavil nekomercialni projekt nekdanjega ruskega oligarha, nato Putinovega sibirskega varovanca, danes pa njegovega političnega nasprotnika Mihaila Hodorkovskega, “Dosje”.
Tri nekdanje sovjetske republike, spomnimo, ZSSR jih je priključila na predvečer druge svetovne vojne po sporazumu z nacistično Nemčijo, znanem kot sporazum Molotov-Ribbentrop, ki so svojo neodvisnost obnovile v zgodnjih 90. letih 20. stoletja sodijo v skupino držav, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino najbolj ostre kritičarke Vladimirja Putina in ruske politike.
Glede na to, da vse tri države mejijo na Rusijo in so članice Nata in EU. V omenjenih državah, predvsem v Latviji in Estoniji, pa živi velika ruska skupnost. Kremelj želi to situacijo izkoristiti za krepitev svojega vpliva in zmanjšanje “protiruskega” segmenta njihove politike.
Dokument z naslovom “Strateški cilji Ruske federacije na estonski, latvijski in litovski smeri” so pripravile ruske obveščevalne službe.
Glavne smeri sprememb naj bi šle skozi vplivanje na “lokalne poslovneže”, krepitev nevladnih organizacij, predvsem tistih, ki se ukvarjajo s podnebnimi problemi, nato preko izrazito pacifističnega, torej antimilitarističnega, negativnega odnosa prebivalcev teh držav do Nata in EU. Treba jih je okrepiti in jih prepričati, da so zaradi članstva v Natu in radikalne protiruske politike varnostno ogroženi.
Tretja usmeritev bi bila osredotočena na podporo ruskim narodnim manjšinam in strankam, ki so blizu Rusiji, kot je Centristična stranka v Estoniji.
Najpomembnejša usmeritev je “manipuliranje lokalnih poslovnežev”, ki veljajo za “tisti člen, ki ga je najlažje kadrovati”, a z velikim potencialom vpliva na državno politiko. Domačim gospodarstvenikom bi obljubili lažji in ugodnejši dostop do ruskega trga ter možnost lažjega investiranja v Rusiji.
Na ta način bi bili po mnenju kremeljskih analitikov podjetniki zainteresirani za deradikalizacijo politike do Rusije in vojne v Ukrajini. Prav tako bi lahko vplivali na spremembo državne politike. Namestnik vodje službe za notranjo varnost Estonije Aleksander Toots je za latvijski portal Delfi povedal, da so “podjetniki skupina, ki jo je najlažje pridobiti”.
Nevladne organizacije
Druga smer so nevladne organizacije, ki ne bi bile neposredno proruske, ampak bi nastopile proti na primer gradnji Natovih baz in prihodu Natovih vojakov. Nekatere nevladne organizacije pa bi se “skrile” za združenji, ki jih skrbijo podnebne spremembe. Poleg tega bi povečali financiranje ruskih nacionalnih zvez v teh državah.
Spomnimo, tako v Estoniji kot v Latviji je skoraj 25 odstotkov prebivalstva Rusov, torej “rusko govorečih”, kot jim najraje rečejo v Rusiji. Med njimi so tudi tam živeči Ukrajinci in Belorusi. V glavnem mestu Estonije, Talinu, živi več kot 47 odstotkov “rusko govorečih”, prav tako v drugem najpomembnejšem mestu Latvije – Daugavpilsu.
Po strategiji Kremlja namerava Rusija do leta 2030 “doseči”, da bo ruski jezik razglašen za drugi državni jezik v Latviji.
Kar zadeva Estonijo, mora Rusija, kot piše v strategiji, preprečiti “estonsko spodbujanje separatizma med ugrofinskimi ljudstvi, ki živijo v Rusiji”. Hkrati mora okrepiti tudi ruski vpliv med politično in vojaško elito Estonije.
Elektroenergetski obroč
Za Kremelj je pomembna tudi tako imenovana postavka elektroenergetskega obroča. Državi sta namreč povezani v isto elektroenergetsko omrežje z Rusijo in Belorusijo in se skušata iz njega izvleči. Rusija je nekoliko v paniki, saj bi v primeru tega postala vprašljiva oskrba z električno energijo njene enklave Kaliningrajske regije, ki poteka čez Litvo.
Nekdanji estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves je za Yahoo News povedal, da iz strategije izhaja, da so v Kremlju “sprti z realnostjo”. Dodal je, da “sploh ne razumejo, kaj se dogaja v baltskih državah”. Portal Delfi pa ugotavlja, da “imajo v teh državah Rusijo za največjo varnostno grožnjo svojemu preživetju”.
Številne raziskave javnega mnenja potrjujejo, da velika večina tamkajšnjih prebivalcev meni tako. V teh državah članstvo v Natu in EU namreč večinoma podpirajo.
vir Foto: Pexels (Kremelj, fotografija je simbolna)