Obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo: Rešitev ali nova obremenitev?
S 1. julijem prihodnje leto bo v Sloveniji uveden nov obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo plačevali delavci, delodajalci in upokojenci. Kot poroča N1, se pričakuje, da bo novi prispevek namenjen financiranju storitev dolgotrajne oskrbe, a je zakonodaja še vedno nedorečena, kar odpira številna vprašanja o načinu zbiranja sredstev in izmenjavi podatkov med ključnimi institucijami. Medtem ko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pričakuje dodatne smernice, pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost še vedno usklajuje podrobnosti.
Finančne obveznosti in potencialna sredstva
Delavci in delodajalci bodo po novem zakonu prispevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine, navaja N1. Za samostojne podjetnike in kmete, ki so hkrati delavci in delodajalci, bo stopnja prispevka znašala dva odstotka bruto plače. Ministrstvo za solidarno prihodnost pričakuje, da bo s tem obveznim prispevkom država letno zbrala okoli 620 milijonov evrov, proračun pa bo prispeval še dodatnih 190 milijonov evrov. Sredstva naj bi omogočila financiranje dolgotrajne oskrbe, katere postopno izvajanje se predvideva do decembra 2025. Kljub temu pa zakon dopušča možnost, da bodo od leta 2028 uporabniki nekaterih storitev dolgotrajne oskrbe plačevali dodatne prispevke.
Vprašanja glede zbiranja sredstev in pravnih podlag
ZZZS, ki bo zadolžen za zbiranje in razdeljevanje sredstev, opozarja, da ni enotnega mnenja o načinu zbiranja sredstev, prav tako se še vedno razpravlja o pravnih podlagah za izmenjavo podatkov o upravičencih. Na ZZZS menijo, da bi morali sredstva za dolgotrajno oskrbo zbirati ločeno, saj prispevek predstavlja nov, peti steber socialnega zavarovanja, namenjen zgolj dolgotrajni oskrbi. Glede tega so na ZZZS predlagali odprtje ločenega podračuna, kamor bi se stekal novi prispevek. Kljub sestankom z ministrstvom in drugimi deležniki se o tem še vedno niso uspeli poenotiti, poroča N1.
Dodatna težava se pojavlja tudi pri vprašanju zbiranja podatkov. Ministrstvo za solidarno prihodnost še ni pripravilo potrebnega nabora podatkov, kar bi omogočilo ZZZS učinkovito izplačevanje storitev. Pristojne institucije se usklajujejo glede vzpostavitve informacijskih rešitev, ki bi omogočile nemoteno in ažurno izmenjavo podatkov z centri za socialno delo, kjer bodo pripravljeni osebni načrti za vsakega upravičenca.
Nujnost uskladitve za pravočasno izvajanje reforme
ZZZS opozarja, da so za pravočasno in uspešno izvajanje reforme potrebne pravočasne smernice ter učinkovit nabor podatkov. Ministrstvo pa po mnenju ZZZS še ni zagotovilo vseh potrebnih informacij, kar lahko upočasni celoten proces vzpostavitve dolgotrajne oskrbe. Zavod je zato sam pripravil protokol za redno dnevno izmenjavo podatkov z vstopnimi točkami, ki jih predstavljajo centri za socialno delo. Kot poroča N1, so v ZZZS opozorili, da brez ažurnega pretoka informacij in dogovorjenih protokolov ne bo možno izvajati nadzora nad storitvami ter obračunavati denarnih prejemkov, ki so ena od pravic znotraj dolgotrajne oskrbe.
Portal24; Foto: Pexels