Od zanikanja k rasti: Kako pogumno sprejeti resnico?
[Psychology Today] – Zanikanje je pogosto skriti, a močan mehanizem, ki nas lahko drži v nezdravih vedenjskih vzorcih in odnosih. Pogumno soočanje s težavami zahteva čas, potrpežljivost in ustrezno podporo, ki pomaga posamezniku prepoznati resničnost lastnih problemov. V terapevtskem procesu je zanikanje pogosto ovira, ki preprečuje, da bi ljudje sprejeli pomoč in naredili korak k spremembi. Čeprav se mnogim zdi nenavadno, da bi se posamezniki, ki iščejo strokovno pomoč, upirali njeni učinkovitosti, se to pogosto zgodi. Zanikanje je namreč močan obrambni mehanizem, ki ščiti posameznika pred bolečim soočanjem z resnico.
Narava obrambnih mehanizmov
Zanikanje pogosto ostaja nezavedno. Ko posamezniki pridejo po pomoč, pogosto ne vedo, da se upirajo prav tistemu, kar jim lahko pomaga. V procesu zdravljenja lahko opazimo napetost med željo po spremembi in nezavednim odporom. Ta odpor se kaže kot opravičevanje trenutnega stanja, iskanje izgovorov in prelaganje odgovornosti na zunanje okoliščine.
Posamezniki, ki so ujeti v škodljive vedenjske vzorce, pogosto intuitivno vedo, da uničujejo sebe in svoje odnose z drugimi, vendar pa jih zanikanje ovira, da bi se soočili z resnico. Podobno lahko ljudje, ki so v težkih (zlorabe) ali disfunkcionalnih odnosih, težko prepoznajo svojo pravico do boljšega in bolj zdravega življenja.
Proces preboja skozi zanikanje
Zavedanje, da je sprememba nujna, je le prvi korak v dolgotrajnem procesu. Preboj skozi zanikanje pogosto zahteva globok vpogled in sprejetje realnosti, a to še ne pomeni, da bo posameznik takoj pripravljen na ukrepanje. Pogosto ljudje vztrajajo v starih vzorcih, ker je soočanje z bolečo resnico preveč zahtevno. Sprememba se zgodi, ko bolečina, ki jo povzroča vztrajanje v zanikanju, postane močnejša od bolečine soočenja z resnico.
Za mnoge ljudi preboj skozi zanikanje pride šele takrat, ko dosežejo tisto, kar se pogosto imenuje “dno”. To so trenutki, ko bolečina in posledice postanejo tako neizogibne, da se posameznik ne more več izogibati realnosti. Lahko gre za izgubo službe, konec odnosa, resno zdravstveno težavo ali celo nesrečo, povezano z uničevalnim vedenjem, kot je vožnja pod vplivom alkohola.
Potrebna podpora za trajno spremembo
V trenutkih preboja ljudje nujno potrebujejo podporo. Prijatelji, terapevti in svetovalci so tisti, ki lahko pomagajo posamezniku prepoznati svojo vrednost in možnosti za boljše življenje. V tej fazi je ključno, da je podpora nežna in sočutna. Ljudje potrebujejo čas, da predelajo svoje izkušnje in začnejo sprejemati odgovornost za svojo prihodnost.
Tisti, ki prepoznajo svoje zanikanje in se odločijo za spremembo, lahko v procesu terapije in okrevanja dosežejo vedrino in samospoštovanje. Pri tem je ključnega pomena, da pričnejo preizkušati svoje prejšnje prepričanje in vedenjske vzorce ter jih postavljati pod vprašaj. Sprejetje resnice je pogosto zelo boleč proces, saj posamezniki spoznajo, da njihove prejšnje odločitve niso bile vedno v njihovo dobro.
Vztrajanje na poti spremembe
Za trajno spremembo je potrebna dolgotrajna zaveza. Ko posameznik prebije skozi zanikanje in se odloči za spremembo, se mora zavezati procesu, ki bo zahteval veliko dela in vztrajnosti. Pomembno je, da poišče podporo, ki mu ustreza, bodisi v obliki terapije, podporne skupine ali druge oblike pomoči. Pomembno je tudi, da so ljudje, ki nudijo pomoč, potrpežljivi in razumevajoči, saj je proces spremembe počasen in zahteven.
Vsak, ki je kdaj izkusil zanikanje, ve, kako težko je priznati resnico in se premakniti proti spremembi. A prav to soočenje je prvi korak k osvoboditvi in bolj zdravemu življenju.
Portal24; Foto: Pixabay