OECD Indeks dostopnosti podatkov: Slovenija napredovala na sedmo mesto
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je nedavno objavila indeks odprtih podatkov OURData, v katerem je Slovenija dosegla visoko 7. mesto med državami OECD. Ta dosežek predstavlja pomemben korak naprej v prizadevanjih za zagotavljanje odprtih podatkov in spodbujanje njihove uporabe za korist družbe in gospodarstva.
Slovenija je v primerjavi z zadnjim indeksom iz leta 2019 napredovala za tri mesta, kar odraža sistematična prizadevanja za spodbujanje odprtih podatkov v državi. Skupaj z Slovenijo so se med najuspešnejše države na tem področju uvrstile še Južna Koreja, Francija, Poljska, Estonija, Španija, Irska, Danska, Švedska in Litva. Te države so prepoznane po celovitem pristopu k odprtosti podatkov, ki vključuje razpoložljivost podatkov, dostopnost in podporo vlade za ponovno uporabo podatkov.
Indeks OURData 2020-2021 je vključeval analizo več kot 670 podatkovnih točk iz 36 držav OECD in štirih pristopnic. Španija, Irska in Slovenija so ostale med vodilnimi desetimi državami, kar priča o njihovih vztrajnih prizadevanjih na področju odprtih podatkov.
Gonilo pametne družbe
Krovna strategija Digitalna Slovenija 2030 jasno opredeljuje podatke kot strateško surovino, ki je gonilo pametne družbe 5.0. Poudarja tudi pomen zagotavljanja ažurnih, pravočasnih in celovitih podatkov. Ministrstvo za digitalno preobrazbo vidi odprte podatke kot sredstvo za spodbujanje preglednosti, odgovornosti in inovacij ter kot način, kako omogočiti nadzor nad vladnimi ukrepi in spodbuditi sodelovanje ter razvoj novih rešitev.
V Sloveniji je bil vzpostavljen nacionalni portal odprtih podatkov, znan kot OPSI (Odprti podatki Slovenije). Ta portal ima dvojno funkcijo – služi kot centralni katalog evidenc in zbirk podatkov v državi ter kot enotno spletno mesto za objavo podatkov v odprtih in strojno berljivih formatih. Portal OPSI vključuje tako podatke državnih organov kot tudi odprte podatke lokalnih skupnosti, omogoča pa tudi brezplačno in enostavno ponovno uporabo teh podatkov za različne namene.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo poudarja, da se zaveda pomena učinkovitega upravljanja podatkov v javnem sektorju in izvaja aktivnosti za to, vključno z imenovanjem skrbnikov podatkov v vsakem ministrstvu. Mreža skrbnikov podatkov bo spodbujala koordinacijo in sodelovanje ter prispevala k večji podatkovni zrelosti v slovenskem javnem sektorju, kar je ključno za analitiko, odločanje ter uporabo umetne inteligence. Delovno skupino skrbnikov podatkov vodi mag. Aleš Veršič z Ministrstva za digitalno preobrazbo.
Slovenija nadaljuje svojo predanost odprtosti podatkov in se trudi ostati med vodilnimi državami na tem področju, kar bo zagotovilo koristi za vse prebivalce in gospodarstvo.