Podelitev Prešernovih nagrad v duhu povezovanja in inovativnost
Na predvečer enega izmed najbolj častitljivih trenutkov v slovenskem kulturnem koledarju, ko država praznuje dan posvečen kulturi in umetnosti, so bile v duhu tradicije podeljene Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. To so najvišja priznanja, ki jih Slovenija podeljuje za izjemne dosežke na področju umetniškega ustvarjanja. Simbolno pa so nagrade povezane z imenom največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna.
Svečanost je začela z izjemno uverturo. Uvertura je vključevala recitacije Prešernovih poezij, interpretiranih s strani raznolike skupine ljudi – od osnovnošolke do redovnice. Ta izbor je pod konceptom igralca, dramatika in režiserja Gregorja Čušina ponudil edinstven vpogled v univerzalnost in časovno presegajočo naravo Prešernove poezije. Zanimivo je, da so namesto tradicionalnih rekvizitov, kot so ptice, uporabili knjižice z zbranimi pesmimi, kar je dodalo še dodatno simboliko povezavo med poezijo in svobodo.
Letošnjo proslavo je zaznamoval tudi nastop Toneta Kuntnerja, ki je zrecitiral Zdravljico. Zdravljica je Prešernova pesnitev, ki je hkrati tudi slovenska himna. Slovenska himna simbolizira univerzalne vrednote bratstva in enotnosti. Režijo državne proslave je prevzel priznani koreograf Edward Clug, kar je obljubljalo edinstveno umetniško doživetje.
“Srčni odtis”
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, Jožef Muhovič, je v svojem nagovoru poudaril posebnost Slovenije, ki umetnosti in kulturi namenja svoj državni praznik. Izpostavil je tudi pomen umetnosti, ki presega elitizem in virtuoznost v prid človeški bližini in razumevanju. Muhovič je razmišljal o izzivih sodobnega časa in vlogi umetnosti, ki nas uči, kako biti korak pred časom, da lahko v njem vidimo več in se osredotočimo na bistveno.
Poudarek letošnje podelitve nagrad je bil na ideji “srčnega odtisa”. Srčni odtis je termin, ki ga je Muhovič uporabil za opis pozitivnih vplivov človekovih dejavnosti na okolje in družbo, predvsem skozi prizmo umetnosti. Umetnost namreč lahko oblikuje naša življenja, jim dodaja barvo, obliko in melodijo ter pomaga pri branju sveta okoli nas.
Med nagrajenci so bili izpostavljeni tako veterani kot novi obrazi slovenske umetniške scene. Prešernovo nagrado za življenjsko delo sta prejela pesnica Erika Vouk in baletni plesalec ter koreograf Henrik Neubauer. Nagrade Prešernovega sklada so prejeli pesnica Miljana Cunta, dramska igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern ter grafični oblikovalec Tomato Košir.
Večer je sklenila predstava baleta “Povodni mož”, ki je temeljila na slovenski mitologiji in Prešernovi literarni zapuščini. To delo, v režiji Edwarda Cluga in izvedbi baletnega ansambla SNG Maribor, je ponovno potrdilo, da je kultura živa, dinamična in vedno sposobna navdihovati.
Dogodek je bil več kot le praznovanje Prešernovega dne; bil je poklon slovenski kulturi, ki združuje preteklost, sedanjost in prihodnost. Skozi umetnost, nagrade in priznanja je Slovenija znova potrdila svojo zavezanost vrednotam lepote, resnice in dobrote, ki presegajo generacije in meje.
vir; Foto: Danijel Novakovič/STA Vlada RS Flickr; Portal24