Podjetniki in obrtniki nasprotujejo obveznemu solidarnostnemu prispevku za pomoč po poplavah
Po sprejetju zakona o interventnih ukrepih za pomoč po nedavnih poplavah, ki določa obvezni solidarnostni prispevek za zaposlene in podjetja, so iz gospodarskega sektorja izrazili močno nasprotovanje tej zakonski rešitvi. Obrtniki, podjetniki ter drugi državljani, ki že prostovoljno pomagajo, menijo, da obveznost prispevka ni primerna in zahtevajo celovito oceno škode pred njegovo uvedbo.
Zakon, sprejet v četrtek, določa, da bodo zaposleni in podjetja prispevali v poseben sklad za obnovo, vendar se v gospodarskem sektorju pojavljajo dvomi glede te obveznosti. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je izdala izjavo za javnost, v kateri poudarja, da so gospodarski subjekti že prostovoljno prispevali sredstva in delo za pomoč prizadetim območjem. Zato menijo, da bi bilo pošteno upoštevati te prispevke in počakati na popolno oceno škode, preden se uvede obvezni prispevek.
Tudi SBC – Klub slovenskih podjetnikov se pridružuje temu stališču in meni, da obremenitve gospodarstva niso potrebne v trenutnih razmerah, kjer so že soočeni z izzivi, kot so ohlajanje tujih trgov, naraščajoče obrestne mere in geopolitične negotovosti. Predlagajo, da se najprej oceni škoda, poiščejo razpoložljivi viri financiranja ter nato sprejme odločitev o morebitnih dodatnih obremenitvah.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) poudarja, da mora solidarnostni prispevek ostati začasne narave, za leti 2024 in 2025, ter ne sme prerasti v trajno obliko dodatne obdavčitve. Prav tako izražajo pomisleke glede tega, ali bi morala prispevek plačati tudi prizadeta podjetja in posamezniki. Predlagajo pa, da bi se prispevek delodajalca lahko štel za davčno olajšavo za donacije. Širitev prispevka na pasivne dohodke se jim zdi preuranjena.
Glede možnosti prostovoljnega dela na solidarnostnih sobotah GZS poudarja, da gre za odločitev podjetij in ne za obvezo. Vendar pa menijo, da bi morali prispevki delavcev in delodajalcev, ki izhajajo iz teh delovnih sobot, biti namenski in bi država morala odstopiti od davkov in prispevkov za ta sredstva.
Sklad za obnovo bo prejel sredstva tako od podjetij kot od zaposlenih, in zato v gospodarskem sektorju predlagajo, da bi civilna družba in računsko sodišče nadzorovala porabo teh sredstev. Gospodarstveniki vztrajajo, da je potrebno upoštevati njihov prostovoljni prispevek in počakati na celovito oceno škode, preden se uvede obvezni prispevek.
Čas bo pokazal, ali bo vlada prisluhnila tem pomislekom iz gospodarskega sektorja in prilagodila zakonodajo glede obveznega solidarnostnega prispevka za pomoč po poplavah.