Podpredsednik Arčon: Proračuna 2025 in 2026 zagotavljata realizacijo koalicijskih zavez
Podpredsednik vlade Matej Arčon je po vladni seji sporočil, da je vlada v okviru priprave proračunskih predlogov za prihodnji dve leti zagotovila sredstva za realizacijo najpomembnejših koalicijskih zavez in za izvedbo vseh reformnih dejavnosti. “Naredili smo pomemben korak naprej v proračunskem načrtovanju,” je poudaril Arčon.
Proračuna za leti 2025 in 2026 bosta zagotovila potrebna sredstva za zdravstveno reformo, reformo plač v javnem sektorju, gradnjo javnih najemnih stanovanj in popoplavno obnovo. Slednja bo potekala v skladu s sprejetimi programi, ki se financirajo izven integralnega proračuna. Na seji je vlada izvedla prvo obravnavo razreza proračuna, namenjeno razpravi in uskladitvi razrezov ter obravnavi pripomb posameznih ministrstev.
Nadaljnje usklajevanje bo potekalo do septembra, jasnejša slika proračuna pa bo znana konec avgusta. Proračunski uporabniki bodo v sodelovanju z ministrstvom za finance do 15. avgusta pripravili predloge svojih finančnih načrtov, ki bodo morali slediti sprejetemu razrezu. Ta se lahko v nadaljevanju še nekoliko spremeni. Skupni odhodki morajo ostati nespremenjeni. Vlada bo predlog sprememb sprejetega proračuna za leto 2025 in predlog proračuna za leto 2026 obravnavala septembra. Vlada bo oboje v Državni zbor poslala do 1. oktobra.
Proračun za leto 2025 bo ključen za vlado
Podpredsednik vlade Arčon je zagotovil, da je proračun razvojno naravnan, saj vlada namenja več sredstev za razvoj, inovacije in znanost v gospodarstvu kot kdaj koli prej. “Do leta 2026 bomo ta znesek glede na začetek našega mandata tudi podvojili,” je dejal. Proračun za leto 2025 bo ključen za vlado, saj bodo takrat lahko pokazali rezultate svojega dela.
Premier Robert Golob je medtem ob prihodu na sejo vlade kot eno od področij, kjer se financiranje krepi, omenil tudi obrambo. Kljub višjim prihodkom vlada še vedno načrtuje visok primanjkljaj. Proračuna za prihodnji dve leti bosta sledila srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanja javnofinančnega primanjkljaja pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Za leto 2025 je primanjkljaj predviden pri 2,7 odstotka BDP. Primanjkljaj za leto 2026 pa je predviden pri 2,5 odstotka BDP. Javni dolg v deležu BDP naj bi se postopoma zniževal z nekaj manj kot 70 odstotkov.
Proračun za leto 2025 je že sprejet. Odhodki pri slednjem so postavljeni pri 17,09 milijarde evrov, prihodki pa pri dobrih 15 milijardah evrov. Za leto 2026 je zgornja meja izdatkov postavljena pri 17,12 milijarde evrov. Vlada poudarja, da je sprejeta zgornja meja izdatkov za leto 2025 za skoraj 1,3 milijarde evrov višja od načrtovane z lanskim proračunom. Poleg odhodkov iz razreza imajo proračunski uporabniki sredstva za izvajanje projektov na voljo tudi v posameznih proračunskih skladih, kot so SOS-sklad za popoplavno obnovo in sklad za financiranje ukrepov iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Ta sredstva v razrezu niso razvidna.
Jesen bo prinesla oceno Evropske komisije glede vladnega načrta zniževanja dolga, ki trenutno znaša 70 odstotkov BDP, kar presega dovoljeno mejo 60 odstotkov.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Žan Kolman/KPV