Pogorišče na Trstelju: Ministrica Čalušić izpostavila nujnost sanacije
Ministrica Mateja Čalušić je skupaj s predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in županom občine Komen Erikom Modicem obiskala pogorišče na hribu Trstelj, kjer je v četrtek, 18. julija, izbruhnil požar. Med obiskom so si ogledali začetno požarišče in območja, kamor se je požar razširil, kar je izpostavilo resnost situacije. Gozd na tem območju si namreč še ni opomogel od uničujočega požara izpred dveh let.
Predstavniki ZGS so ministrici predstavili ključne ukrepe in napore za obnovo gozdov, ki so bili poškodovani v prejšnjih požarih. Sanacijski načrt obsega celotno površino poškodovanih gozdov v požaru na Goriškem Krasu, ki je bil eden največjih požarov v zgodovini Slovenije. Požar, ki je izbruhnil 15. julija 2022 in bil pogašen po štirinajstih dneh, je zajel 3.707 hektarjev površin, od tega 2.902 hektarjev gozdov. V Sloveniji in Italiji je skupaj pogorelo okoli 4.500 hektarjev površin.
Požar je zajel okoli 150 hektarjev gozda
Po ocenah ZGS je zadnji požar zajel približno 150 hektarjev pretežno odraslega borovega gozda, vendar je bila ta ocena nekoliko prevelika. Po terenskem ogledu in obhodu so dejansko površino ocenili na okoli 90 hektarjev.
Obnova poškodovanih gozdov je dolgoročen proces, ki zahteva znatna finančna sredstva in vključuje prizadevanja različnih deležnikov. Trenutno so ocenjena sredstva za sanacijo v višini 16,6 milijona evrov, ki bodo zagotovljena iz več virov, vključno z integralnim proračunom Republike Slovenije, Gozdnim skladom, Programom razvoja podeželja 2014–2020 in Skladom za podnebne spremembe.
Ministrica Čalušić je ob obisku poudarila, da je obnova gozdov dolgotrajen proces in da se narava obnavlja počasi. “Danes sem si ogledala pogorišče na Krasu in se seznanila s tem, kako so ob požaru potekali postopki. Glavna ugotovitev je, da imamo dober sistem za gašenje požarov, zato bi se rada v prvi vrsti zahvalila vsem intervencijskim skupinam, civilni zaščiti za reševanje, gasilcem in nenazadnje tudi veliki strokovni podpori Zavoda za gozdove za njihovo hitro aktivacijo,” je dejala ministrica.
Pomen protipožarnih prometnic
Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na ZGS, je izpostavil vlogo zavoda pri podpori intervencijskim enotam med požari. “Ob požarih, ko se sproži državni načrt ukrepanja ob velikih požarih, se med drugimi aktivira tudi Zavod za gozdove RS. Vloga zavoda je, da z vsem znanjem o gozdu, poznavanjem terena in pa tudi z gozdarskimi kartami podpira intervencijske enote in jih usmerja,” je pojasnil Poljanec.
Branka Gašparič, vodja Krajevne enote Sežana, ZGS, je poudarila pomen protipožarnih prometnic. “Pokrivamo veliko območje šestih občin. Že požar iz leta 2022 je razkril probleme glede protipožarnih prometnic in prevoznosti. Od prvega večjega požara, ki je bil na tem območju že leta 1994, smo zasnovali mrežo protipožarnih prometnic, ki jih imenujemo protipožarni preseki,” je dejala Gašparičeva.
Župan občine Komen Erik Modic je pozval k sistemskim spremembam na državni ravni glede zaraščanja Krasa in kmetijskih površin. “Potrebno bo zagotoviti sečnjo, vendar je to le kratkoročna rešitev. Edina trajnostna rešitev je kmetijstvo in živinoreja, vendar je to v upadanju,” je pojasnil župan Modic.
Ukrep
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo ukrep Podpora za preprečevanje škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov iz Programa razvoja podeželja RS 2021-2020 za leto 2024. V okviru tega ukrepa sta bila objavljena dva razpisa, na katera je prispelo 87 vlog. Odobrenih je bilo 1,7 milijona evrov sredstev, avgusta pa se predvideva objava tretjega javnega razpisa v višini 1,1 milijona evrov.
[Vir: Gov.si]; Portal24; Foto: MKGP