Boj proti pomanjkanju zdravil: Slovenija in EU iščeta rešitve
Slovenija kot tudi celotna Evropska unija ostaja v primežu pomanjkanja nekaterih zdravil v lekarnah, kjer so zaznane motnje pri njihovi preskrbi. Z uveljavitvijo zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili konec julija je vlada poskušala preprečiti morebitne zamude ali prekinitve dobav zdravil zaradi oteženega izvajanja javnih naročil, ki bi vplivali na razpoložljivost zdravil na slovenskem trgu. Na začetku julija je Sloveniji primanjkovalo približno 300 zdravil.
Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je sredi septembra za MMC pojasnila, da je situacija še vedno skrb vzbujajoča, saj se trenutno soočajo z motnjami v preskrbi za 296 zdravil. Kljub temu je na trgu dostopnih skoraj 5000 zdravil (4976). V pomladnih mesecih so lekarne opazile pomanjkanje določenih zdravil, kot so claritine, brufen, ospen, retafer itd.
V Lekarniški zbornici Slovenije (LZS) trenutno natančnega stanja o pomanjkanju zdravil ne poznajo. Pravijo, da so o pomanjkanjih obveščeni zgolj posredno, če jih o tem obvestijo lekarne, pacienti ali če informacijo zasledijo v medijih. “Lekarne se spoprijemajo z občasnim pomanjkanjem zdravil iz različnih terapevtskih skupin. Praviloma gre za pomanjkanje zdravil, s katerim se spoprijema vsa Evropa,” so pojasnili v zbornici.
Majhni trgi so občutljivejši
Reševanju te problematike je bil namenjen Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili, vendar so učinki zakona posredni. “Javni razpisi so neposreden ali posreden pritisk na nižanje cen zdravil, kar povečuje tveganje za umik zdravil s trga. Majhen trg, kot je Slovenija, je še veliko občutljivejši,” opozarjajo v zbornici.
Pomanjkanje zdravil je kompleksna problematika, ki sega preko meja Slovenije. V Bruslju se poskušajo osredotočiti na iskanje rešitev. Ena od potez je bila sprejetje uredbe med slovenskim predsedovanjem Svetu EU-ja, ki je razširila pristojnosti Evropske agencije za zdravila (EMA). V skladu z novo uredbo je EMA že začela pogovore z največjimi proizvajalci antibiotikov, da bi našli sistemske rešitve za čim hitrejši zaključek trenutnih težav in njihovo nadaljnje preprečevanje.
Zavod za blagovne rezerve, Ministrstvo za zdravje in vsi deležniki na področju preskrbe z zdravili bodo morali usklajeno delovati, da bodo našli kratkoročne in dolgoročne rešitve za to perečo problematiko. Sistemsko urejanje zakonodaje, transparentno oblikovanje cen in izgradnja lokalnih proizvodnih kapacitet so le nekatere od možnosti, ki jih bodo morali raziskati.
Vzroki za pomanjkanje zdravil
Vzrokov za pomanjkanje zdravil je veliki od prenosa proizvodnje v države zunaj EU do splošnega pomanjkanja učinkovin in zapletov v transportu. “Vzrok je lahko tudi pritisk na nižanje cen zdravil, zaradi česar se imetnik dovoljenja za promet z zdravilom (proizvajalec) umakne iz določenih trgov,” so pojasnili v zbornici.
Poleg tega, kot navaja JAZMP, se Slovenija sooča z dodatnimi izzivi zaradi svoje velikosti, saj se le najbolj prodajana zdravila v Sloveniji prodajajo v tako velikih količinah, da je za Slovenijo narejena celotna proizvodna serija. Pandemija COVID-19 je razkrila še druge izzive, kot so izpadi proizvodnje “necovidnih” zdravil zaradi prioritiziranja proizvodnje zdravil in cepiv proti COVID-19, večtedenska zaprtja najpomembnejših pristanišč in proizvodnih mest zdravilnih učinkovin zunaj EU ter čez noč spremenjene potrebe po posameznih zdravilih ali skupinah zdravil.
V iskanju rešitev Slovenija in EU širše raziskujeta potencialne koristi in stroške vzpostavitve večjega števila proizvodnih obratov znotraj EU z namenom zmanjšanja odvisnosti od tujih dobaviteljev. Prav tako se spodbuja raziskave in razvoj novih zdravil, da bi bilo mogoče hitro nadomestiti tista, ki so postala nedostopna.