Popolni kaos: Interjeva uspešna a turbulentna pot
Interjev kaos. Za odškodnine za Interjevo začetno enajsterico proti Milanu je bilo porabljenih kar 114 milijonov. Junak Lautaro je prejel 25 milijonov.
Na eni strani je stanje nereda. Nobenih pravil ali harmonije, le še dodatna izjemna zmeda. V nasprotnem kotu pa je stanje popolne integritete. Ni potrebe po kozmetičnih postopkih, izboljšavah ali popravkih. Ko ta dva kontrastna svetova trčita, nastane “popolni kaos”, obarvan v črnih in modrih tonih. Medtem ko se Inter vzpenja v stratosferi optimizma in se približuje pragu trofeje “pokala z ušesi”, odmevi iz prejšnjega obdobja ne nosijo vonja po upanju. Ravno nasprotno.
Preteklo leto je bilo zaznamovano z valjarjem čustev. Antonio Conte je osvojil prvi Scudetto po Mourinhovem odhodu leta 2010, ko je Inter dosegel trojček (liga prvakov, Serie A, pokal). Po dveh letih sodelovanja je zapustil klub, vendar ga je pustil na vrhu italijanskega nogometa. To je bilo pred zgolj dvema letoma in hkrati je bila to šele prva od “kapljic”, ki so začasno preplavile klubski pokal na Giuseppe Meazza. Ljubezen med 53-letnim italijanskim strategom in milanskim klubom je začela pokati vzporedno s pojavom neznanega virusa v kitajskem mestu Wuhan.
Finančni izzivi, odhodi igralcev in trenerjeva vizija
V trenutku so športno področje zajele obsežne preložitve, ki so povzročile izjemno nizke prihodke v blagajnah. To je bil še posebej boleč udarec za evropske velesile. Zlasti za tiste, ki so se v pandemiji že znašle na vrvi boksarskega ringa, na robu sodnikovega odštevanja in bližajočega se knockoutnega udarca.
Lastnik Interja Milana, kitajski poslovnež Steven Zhang, je prišel na treninge le teden dni po osvojitvi Scudetta. Napovedal je znižanje plač in hkrati znižal klubske ambicije za prihodnje obdobje. Glede na resnost razmer si je kitajski milijarder pri ameriški družbi Oaktree Capital Management izposodil 292 milijonov evrov. Zadnji obrok izposojenih sredstev bo zapadel v plačilo maja prihodnje leto. Javna skrivnost je bilo, da se je Zhang zanimal tudi za prodajo kluba, čeprav je te govorice javno zanikal.
Goreče finančne razmere so se poznale tudi v jedru ekipe, ki je osvojila naslov prvaka. Romelu Lukaku se je poslovil od milanskega Interja in se pridružil Chelseaju v najpomembnejšem odhodnem prestopu v zgodovini kluba, saj je zanj odštel 113 milijonov evrov. Tretje mesto na seznamu pa si je isto poletje zagotovil Achraf Hakimi, ki je za svoj odhod v PSG odštel 68 milijonov evrov. V teh dneh se je po neprijetnih prizorih na tekmi evropskega prvenstva med Dansko in Finsko razpletla drama Christiana Eriksena. Danski soigralec je bil na robu smrti, zaradi česar je bil dlje časa odsoten z igrišča. Med tem pa je v garderobo vstopil Simone Inzaghi.
“Prva stvar, ki mi je šla na misel, so bile zahteve ob mojem prihodu v klub. Inter je želel, da si prvič po 11 letih zagotovim uvrstitev v izločilne dele lige prvakov,” se je 47-letni trener spomnil ob rezervaciji potovanja za finale 10. junija v Istanbulu.
Simone, strateg in junak Interja
Simone je ostal v senci svojega dve leti starejšega brata Filippa. Med njunim igranjem se je kasneje izkazal za boljšega stratega, glede na to, da je Pippo trenutno trener Reggine v Serie B.
Simone ni samo presegel začetnih klubskih pričakovanj. Postal je tudi šele drugi italijanski trener v zgodovini, ki je Inter popeljal v finale Lige prvakov. Prvi je bil Giovanni Invernizzi, ki je takšen scenarij priredil leta 1972, ko je v finalu premagal Ajax.
Medtem ko so prejšnje desetletje zaznamovali nepremišljeni finančni podvigi, ki so klub včasih pripeljali nevarno blizu roba bankrota, se je Inter preusmeril k bolj trajnostnemu modelu in si prizadeva za dolgo pričakovani evropski preboj. V tem kontekstu je še posebej impresiven podatek, da je začetna postava v drugi tekmi polfinala proti Milanu klub stala le 114 milijonov evrov. Idejni vodja te sestave ekipe je Beppe Marotta, kar je v dobi nemoralnih nogometnih poslov resnično avantgarden dosežek. Poleg tega je pridobitev novega (še vedno starega) junaka še dodatno prispevala k njihovi finančni stabilnosti.
Lautaro Martínez je prejel 25 milijonov evrov, s potrditvijo uvrstitve v finale pa je ponovno potrdil svojo specializacijo na milanskih derbijih. Proti Milanu je dosegel svoj osmi gol, s čimer je presegel vse druge klube, odkar je oblekel črno-modri dres.
Interjeva brezčasna zgodba: Izzivi, pogodbe in ponovni vzpon
Obleka finalistov Lige prvakov pa pripoveduje edinstveno zgodbo. Za razliko od praktično vseh klubov, še posebej tistih s takšnim slovesom, so dresi nogometašev Interja v zadnjem času brez velikanskih sponzorskih logotipov. Čeprav so z družbo DigitalBets podpisali 80 milijonov evrov vredno pogodbo, je ta propadla, saj klub do marca za tekočo sezono ni prejel niti centa.
Kljub temu bo napredovanje v zadnje faze elitnega tekmovanja v blagajno prineslo prepotrebna sredstva, kar bo omogočilo ključno podaljšanje pogodb s ključnimi osebnostmi. Prvi v vrsti je Edin Džeko. “Bosanski diamant” je pri 37 letih glavna napadalna sila Interja, kmalu pa ga lahko čaka nova pogodba, saj se mu trenutna izteče zadnji dan junija.
Podoben scenarij bi lahko čakal tudi kapetana Samirja Handanoviča in Francesca Acerbija, ki jima prav tako tečejo zadnji dnevi pogodb. Po drugi strani se bo v naslednji sezoni v enakem pogodbenem položaju znašlo več pomembnih sredstev, kot so Henrikh Mkhitaryan, Hakan Çalhanoğlu, Matteo Darmian in Alessandro Bastoni. Zato nekaj dodatnih sredstev v blagajni, ki bi služila kot osnova za skorajšnje podaljšanje, ne bi bilo odveč.
Interjeva zgodba je znova prepotovala hribe in doline, od “poti navzdol” do roba glavnega dobitka. Ob sinergiji navijaške evforije in zmag na igrišču bi morala biti zagotovitev novega sponzorja na njihovih dresih vprašanje trenutka. Tako kot Interjev ponovni vzpon na področju elitnega evropskega nogometa, kjer je bil dolga leta član, zdaj pa je s trdnimi temelji pripravljen ponovno zavzeti svoj položaj.
Vir Foto: Inter Fan Club FB