Popularnost avokada pada, gurmani iščejo okolju prijaznejše alternative
Avokado, tisti zeleni tropski sadež iz deževnih gozdov Srednje in Južne Amerike, ki se je v zadnjih desetletjih zavihtel v sam vrh kulinaričnih trendov, zdaj doživlja padec priljubljenosti. Kljub stoletni prisotnosti v tamkajšnjih kuhinjah je postal prava senzacija šele v tem desetletju, vendar se zdi, da je njegova dominacija na svetovnih krožnikih vse bolj ogrožena.
Številne svetovne restavracije iščejo alternative avokadu ali ga celo opuščajo zaradi njegovega ogromnega ogljičnega odtisa. Razlog za to je enostaven – za rast potrebuje 320 litrov vode in globalno povpraševanje presega zmogljivosti lokalnih pridelovalcev. Ta problem je postal tako pereč, da so se kuharji po vsem svetu odločili, da bodo poiskali in ponudili nove alternative.
Leta 2021 je Thomasina Miers, solastnica mehiške verige restavracij Wahaca, predstavila Wahacamole omako, ki naj bi bila odlična alternativa tradicionalnemu guacamoleju. Ta omaka je narejena iz boba, zelenega čilija, limete in koriandra.
Wahaca ni edina, ki se je odločila zmanjšati uporabo avokada ali ga popolnoma nadomestiti. V Torontu je mehiški kuhar Aldo Camarena predlagal alternativo guacamoleju iz bučk in paste iz bučnih semen, kuhar Santiago Lastra pa je v svoji mehiški restavraciji v Londonu vključil pomako v slogu guacamole s pistacijami in fermentiranimi kosmuljami. Tudi irski restavrator JP McMahon ni ostal zadaj – razvil je alternativo guacamolu iz cikorije.
Ali je avokado res tako škodljiv?
Kljub temu pa se postavlja vprašanje, ali je avokado res tako okolju škodljiv, kot trdijo nekateri, in ali je slabši od mesa in mlečnih izdelkov? Pridelava in transport avokada vključujeta svoje izzive. Drevesa avokada sicer učinkovito absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja in sproščajo kisik, hkrati pa njihove korenine varujejo tla pred erozijo.
Težave pojavijo, ko se povpraševanje po avokadu poveča. Preoblikovanje zemljišč in preusmerjanje vodnih virov za namakanje dvigneta ogljični in vodni odtis avokada. To ne pomeni, da je avokado nujno škodljiv, temveč, da njegova trajnostna pridelava še ni zagotovljena. Zato morda ne bi smeli uživati avokada vsak dan, da bi se izognili prevelikemu pritisku na okolje.
Kljub temu pa je treba poudariti, da je avokado v primerjavi z mesom še vedno veliko bolj okolju prijazen. Za pridelavo 150 gramov govedine potrebujemo kar 2315 litrov vode, za svinjino 900 litrov, za piščanca pa 650 litrov. Avokado tudi pogosto služi kot nadomestek za maslo, kjer pa za enako količino masla potrebujemo kar 833 litrov vode. Avokado sicer potrebuje približno 320 litrov vode za rast enega samega sadeža.
S tem se postavlja vprašanje – ali je čas, da razmislimo o naših prehranskih navadah in poiščemo bolj trajnostne alternative tako za svoje okusne užitke kot za okolje?