Pravniki DZ: Zakon o omrežnini v nasprotju z ustavo in pravom EU
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je izrazila ostre pomisleke glede predloga zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce. Po njihovem mnenju je zakon v nasprotju s pravom EU, poleg tega pa odpira več vprašanj ustavne skladnosti.
Današnjo nujno sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor je kolegij predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič sklical z obrazložitvijo, da je zakon ključen za preprečevanje energetske revščine pri socialno najbolj ranljivih gospodinjstvih. Ob tem je bilo izpostavljeno tudi tveganje zmanjšanja zanimanja za naložbe v tehnologije zelenega prehoda, če zakon ne bi bil pravočasno sprejet. Po poročanju Dnevnika pa je zakonodajno-pravna služba DZ v svojem mnenju zakon ostro skritizirala.
Spornost drugega člena
Eden ključnih problemov zakona je po poročanju Dnevnika določba drugega člena, ki predvideva znižanje najvišje omrežninske tarifne postavke za januar in februar. Kot poudarjajo pravniki DZ, so tarifne postavke že določene z aktom o metodologiji obračunavanja omrežnine, kar pomeni, da bi zakon posegal v pravno področje, ki je že urejeno na drugi normativni ravni.
“To pomeni, da se ista vsebina ureja na normativno hierarhično različnih ravneh, kar odpira vprašanje skladnosti z načeli pravne države iz 2. člena Ustave in načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave,” piše v mnenju službe DZ.
Poleg tega zakon posega v pristojnosti Agencije RS za energijo, ki je neodvisni nacionalni regulativni organ, pristojen za določanje ali potrjevanje nacionalne metodologije in tarif. “Glede na navedeno je predlagani člen, s katerim se določa vsebina, ki spada v izključno pristojnost Agencije RS za energijo, v nasprotju s predpisom Evropske unije,” opozarja zakonodajno-pravna služba DZ, pri čemer se sklicuje tudi na sodbo sodišča EU v zadevi Komisija proti Nemčiji.
Socialni argumenti ne zdržijo pravne presoje
Po poročanju Dnevnika je koalicija zakon utemeljila na socialnih stiskah prebivalstva zaradi visokih stroškov električne energije, pri čemer kritizira tudi zapletenost metodologije za izračun višine omrežnine. Vendar pa zakonodajno-pravna služba opozarja, da lahko države članice EU sprejemajo le ukrepe, ki ne posegajo v tržne dinamike ter so ciljno usmerjeni v energetsko revne ali ranljive gospodinjske odjemalce.
“Podredno se z vidika splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) postavlja vprašanje, ali se s predlaganim členom zagotavlja enaka obravnava vseh gospodinjskih odjemalcev, tudi tistih, za katere velja enotna tarifna postavka,” piše v mnenju pravnikov DZ.
Po poročanju Dnevnika ostaja odprto vprašanje, ali bi lahko zakon veljal za nazaj, saj bi to lahko pomenilo kršitev ustavnih določb. “Izjema je določena za posamezne zakonske določbe, ki lahko veljajo za nazaj, če to zahteva javna korist in se s tem ne posega v pridobljene pravice,” navaja mnenje službe, pri čemer dodaja, da predlog zakona ne vsebuje ustrezne obrazložitve javne koristi.
Ustavna tveganja in nejasnosti
Po poročanju Dnevnika zakon odpira več ustavnopravnih vprašanj, med katerimi so poseganje v pristojnosti neodvisnega regulatorja, nejasna ciljna usmerjenost ukrepov in vprašanje retroaktivnosti. Pravniki DZ so jasni: zakon v sedanji obliki ni usklajen z ustavnimi načeli in pravom EU.
“Predlagani člen, s katerim se določa vsebina, ki spada v izključno pristojnost Agencije RS za energijo, je v nasprotju s predpisom Evropske unije,” so zapisali v svojem mnenju. Prav tako menijo, da predlog zakona odpira vprašanje skladnosti z načeli pravne države iz 2. člena Ustave in načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave.