Premier Golob naročil prestavitev datuma aretacije ruskih vohunov?
Na zaslišanju pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje sume nedopustnega vmešavanja v delo policije, je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar šokirala s svojimi izjavami. Po njeni oceni je bilo številne politične pritiske na policijo v času, ko je bila na položaju notranje ministrice. Kljub temu je zanikala, da bi kdorkoli od nje zahteval kakršne koli posege v konkretne operativne predkazenske postopke.
Skrivnostna informacija je dodatno razburila javnost. Bobnar je izjavila: “Sem pa dobila eno informacijo,” vendar je hkrati poudarila, da bo o njej govorila le, če seja za javnost zapre. Enako zahtevanje je podal tudi nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Po tem, ko so sejo zaprli, sta Bobnar in Lindav razkrila informacije, ki pretresajo slovensko politično sceno.
Po neuradnih informacijah iz državnega zbora naj bi imela Bobnar in Lindav informacije o vmešavanju premierja v aretacijo ruskih vohunov v Ljubljani. Aretacija naj bi bila načrtovana za ponedeljek, 28. novembra lani, kar je bil dan po trojnem referendumu, na katerem so volivci potrdili predloge koalicijskih zakonov o vladi, o RTV Slovenija in o dolgotrajni oskrbi. Po nekaterih navedbah naj bi dan kasneje sledila še novinarska konferenca, na kateri bi se pristojni organi pohvalili z velikim dosežkom na varnostnoobveščevalnem področju.
Ker pa naj bi koalicija in vlada na trojnem referendumu zmagali, kar je po navedbah Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava privedlo do tega, da je premier na zaprtem delu seje preiskovalne komisije zahteval prestavitev datuma aretacije ruskih vohunov za nekaj dni. To razkritje vpraša veliko vprašanj o političnem vplivu na delovanje policije in pravosodja v Sloveniji. Javnost z nestrpnostjo pričakuje nadaljnji razvoj dogodkov in morebitne nadaljnje razkritje podrobnosti.
Aretacija
5. decembra lani so slovenske oblasti aretirale dva posameznika, ki sta se v Sloveniji predstavljala kot argentinska zakonca z imeni Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos, vendar naj bi bila ruska vohuna. Operacija je bila izvedena na podlagi prijave Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in v sodelovanju s tujimi obveščevalnimi službami. Presenetljivo je, da javnost ni bila obveščena o tej aretaciji, saj novinarske konference ni bilo, informacije pa so postale znane šele skoraj dva meseca kasneje, 29. januarja, ko so o tem začeli poročati nekateri mediji.
Ruska vohuna sta zdaj obtožena kaznivega dejanja vohunstva, vendar so se pojavile tudi govorice, da bi lahko prišlo do zamenjave dvojice za tujce, ki so zaprti v Rusiji. To je dvignilo številna vprašanja o dogajanju okoli aretacije in morebitnih političnih vplivih na primer.
Vloga Roberta Goloba
Nove informacije, ki so prišle na dan, kažejo na morebitno vmešavanje premierja Roberta Goloba v aretacijo ruskih vohunov. Iz pričanja nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava izhaja, da naj bi premier Golob naročil prestavitev datuma aretacije. Ta zahteva naj bi šla prek šefa Sove Joška Kadivnika in šefa Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča, ki naj bi nato obvestil Lindava.
Razlog za željo po prestavitvi aretacije naj bi bila Golobova skrb, da ne bi zasenčila uspeha vladajočih strank na trojnem referendumu. To razkritje je sprožilo veliko razpravo o političnem vplivu na delovanje varnostnoobveščevalnih služb v državi.
Članica preiskovalne komisije Vida Čadonič Špelič (NSi) je izjavila, da bo komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) preverila navedbe Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava. Izjavila je: “Mogoče je razumeti, da je predsednik vlade uporabil svoj politični vpliv na konkretne postopke dela varnostnoobveščevalnih služb. Zaradi tega se je NSi odločila, da bo sklicala nujno sejo KNOV-sa, na kateri bo poskušala potrditi ali ovreči, ali so bila dejanja predsednika vlade takšna, da bi lahko imela resen vpliv na nacionalno varnost.”
Premier Robert Golob je na navedbe odgovoril, da nima informacij o tem, kaj se je dogajalo na zaprtem delu seje preiskovalne komisije. Poudaril je, da bo vse iz pričanja Tatjane Bobnar ovrgel s pričami in dokazi. Vse skupaj pa ostaja predmet nadaljnjih preiskav in razprav, ki bodo morda razkrile več o tej zapleteni zgodbi.
Foto: STA