Premier Golob o davčni reformi: višji davki za tiste, ki imajo bistveno več.
Premier Robert Golob je glede davčne reforme dejal, da bodo davki višji za tiste, ki imajo bistveno več je. Na poslansko vprašanje, vezano na javnofinančne izdatke, je Golob odgovoril, da je bil dvig plač javnim uslužbencem predviden v proračunih za 2023 in 2024.
Jožef Horvat, poslanec NSi-ja, je premierja spomnil na opozorila fiskalnega sveta. In sicer, da na primanjkljaj sektorja država med najvišjimi v EU-ju, pribitki za slovenske državne obveznice pa so višji kot v primerljivih državah.
Horvat je dejal, da resna javnofinančna vprašanja sprožajo predvsem naslednji izdatki in obljube: “611 milijonov več za plače v javnem sektorju po oktobrskem dogovoru, 600 evrov dodatka za sodnike in tožilce (obljuba brez zakonske osnove), pol milijarde evrov v HSE-ju, 600 milijonov evrov za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (kar ste obljubili v koalicijskem sporazumu), 100 milijonov evrov za začetek realizacije projekta gradnje 30.000 državnih najemnih stanovanj,” je našteval Horvat. Dodal je, da se povprečen državljan sprašuje: “Kdo bo vse to plačal?” In ob tem postavil še vprašanje, za koliko namerava vlada še dvigniti davke.
Premier Robert Golob je v odgovoru zavrnil nekatere Horvatove trditve. Ne gre za obljube, temveč za določbe koalicijske pogodbe, v kateri je marsikaj, čemur so se prejšnje vlade izogibale, je dodal Golob.
“Izogibale so se posegu države na stanovanjski trg, mi se temu ne bomo izogibali. Res je, investirali bomo 100 milijonov letno, a ne prvo leto, o čemer je bil že večkrat govor,” je odgovoril Golob.
Glede oktobrskega zvišanja plač v javnem sektorju je Golob dejal, da je bil ta paket v celoti predviden v proračunih za leto 2023 in 2024. “Za večino stvari, o katerih govorite, znotraj proračuna ne bo predviden niti evro več (…) Nekoliko neodgovorno je, da se državljanke in državljani strašijo, kot da gre za nova dejstva.”
Golob je spomnil tudi na številne ukrepe, ki so bili posledica energetske in prehranske draginje in se lahko merijo v stotinah milijonov evrih. “Kljub temu nam je uspelo lansko leto končati s primanjkljajem, ki je bil manjši in nižji od načrtovanega, ne da bi kakšen davek v letu 2022 spremenili ali dvignili.”
Dodal je še, da je tudi davčna reforma napovedana v koalicijski pogodbi, “tako kot množica preostalih reform, ki se jih iz meni neznanih razlogov nobena vlada ni še niti začela lotevati”.
Davčna reforma bo po napovedih Goloba glavna tema koalicijskega vrha v marcu. “Znižali bomo obremenitev na plače, predtem pa bomo zagotovili, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od drugih, za to premoženje pošteno plačali davke.”
Reforma plač v javnem sektorju
Milana Jakopoviča iz Levice je zanimala načrtovana pot za odpravo plačnih neenakosti med poklicnimi skupinami zaradi dodatkov. Golob je odgovoril, da tudi znotraj sedanjega sistema plač v javnem sektorju ni mogoče govoriti o pravičnosti.
Plačna reforma naj bi osnovne plače spravila v enoten in primerljiv sistem, je v DZ-ju povedal premier Golob. Pri razmerjih, o katerih govorijo, gre po njegovem za razmerje med osnovnimi plačami, med tarifnimi sistemi. Te vidi kot eno od ključnih točk, ki jih morajo spremeniti. Če ne bodo spremenili teh, potem ne morejo nasloviti ničesar.
Nobena od posameznih sindikalnih skupin po njegovem opažanju nima posluha za to, da se je nekaterim, denimo tožilcem, plača od uveljavitve veljavne reforme v resnici samo zmanjševala. “Kljub temu se tožilcem plača ne sme dvigniti, ker bodo sicer stavkali vsi preostali,” je dejal Golob.
Poleg osnovnih plač in tega, da noben poklic ne sme biti pod minimalno plačo, pa je ključno, da bodo znotraj panog in stebrov vzpostavili preglednost nad dodatki, je poudaril. Še bolj pomembno se premierju zdi, da se začne končno vpeljevati pojem nagrajevanja in delovne uspešnosti.
Ta delovna uspešnost danes deluje po enakem principu kot vse drugo – do nje so praktično upravičeni vsi ali pa nihče, ugotavlja. Kot nerazumljivo ocenjuje to, da je lahko 80 ali 90 odstotkov uslužbencev ocenjenih z najvišjo ceno.
Najlažje je podatke v plačnem sistemu po njegovi oceni primerjati tako, da se pogledajo osnovne plače na eni strani in dejansko povprečna izplačila na drugi. “Takrat vidimo, kakšen je status posamezne interesne skupine, pa če to njim ustreza ali pa ne,” je odločen.
Kdo je zahteval razmerje med najvišjo in najnižjo plačo 1:7?
Predlog za razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v višini ena proti sedem v javnem sektorju so zahtevali sindikati javnega sektorja, ne pa vlada, je v odgovoru na vprašanje Jakopoviča navedel Robert Golob. Po njegovem so sindikati tisti, ki hočejo višje plače, in sicer zato, da bodo imeli najbolj sposobni možnost napredovanja pri osnovni plači.
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so ostro zavrnili Golobovo izjavo, da so sindikati javnega sektorja predlagali razmerje 1:7, kaj šele, da bi ga zahtevali.
“Gre za predlog vladne pogajalske skupine v okviru pogajanj o izhodiščih za prenovo plačnega sistema javnega sektorja, ki so bila sindikatom uradno predstavljena,” so zapisali. “Od predsednika vlade pričakujemo opravičilo za izrečene besede, od ministrice za javno upravo pa pojasnilo glede vladnega predloga nove plačne lestvice.”
Kot so še zapisali, se bodo pogajanja o izhodiščih, kot je razmerje 1:7 med najnižjo in najvišjo osnovno plačo, šele začela, v KSJS-ju pa se bodo do njih opredelili na prihodnji seji pogajalske komisije, ki bo v petek.
Na ministrstvu za javno upravo so dodatno pojasnili, da so pri predlogu glede razmerja med najnižjo in najvišjo plačo sledili predlogu pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek.
Zapisali so, da so v največji možni meri skušali slediti njihovim predlogom tako glede višine razpona med plačnimi razredi kot tudi glede razmerja med vrednostjo najnižjega in najvišjega plačnega razreda. Ob tem so dodali, da je bilo ob vzpostavitvi plačnega sistema leta 2008 ob konsenzu sindikatov javnega sektorja to razmerje ena proti 10,5, danes pa je le še ena proti 4,7.
Zvišanje pokojnin
Golob je v nadaljevanju seje zagotovil, da so vsi ukrepi vlade usmerjeni v to, da različne družbene skupine čim manj občutijo dvig cen. Vlada je po njegovih besedah že ves čas osredinjena tudi na upokojence. Ti bodo tako, denimo, konec februarja dobili pokojnine, ki bodo redno usklajene za 5,2 odstotka, je povedal.
Spomnil je, da so kot pomoč za lažje premagovanje draginje uvedli več ukrepov, tako na primer energetski dodatek. Tega upravičenci po njegovem pojasnilu še vedno lahko dobijo, je dodal v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Karmen Furman iz SDS-a o načrtih za boljše pokojnine.
Poleg tega so bile po njegovem opozorilu novembra in decembra izplačane za 4,5 odstotka višje pokojnine, da bi upokojenci lažje počakali na redno februarsko uskladitev.
Še letos bo po njegovih besedah zagotovljena pokojnina znašala najmanj 700 evrov, kot piše v koalicijski pogodbi. “Tako tudi bo, saj leta še ni konec,” je poudaril. Kot je pojasnil, imajo namreč vse koalicijske zaveze svojo časovnico. Furmanova je predlagala, da DZ o premierjevem odgovoru opravi razpravo. DZ bo o predlogu odločal v torek.
Preverili bodo utemeljenost podražitev vrtcev
Ivo Dimic iz NSi-ja so jo zanimali morebitni ukrepi za preprečevanje podražitev vrtca zaradi višjih stroškov dela ter cen hrane in energentov.
Kjer napovedujejo zvišanje cene vrtcev ali so to že storili, bodo morali posredovati svoj izračun, je odvrnil Golob. Zvišanje cene za več kot 14 odstotkov zaradi višjih plač za pomočnice vzgojiteljic je po njegovi oceni pretirano. Ob 12-odstotnem dvigu plač za pomočnice vzgojiteljic bi bil v primeru, če je pomočnic vzgojiteljic polovica, upravičen dvig pet ali šest odstotkov, ne pa 17, je povedal.
“Plače pomočnic vzgojiteljic so se res povečale za 12 odstotkov, ampak te pomočnice niso edine zaposlene v vrtcih. V strukturi cen vrtcev 80 odstotkov res odpade na ceno dela, ampak v teh 80 odstotkih plače pomočnic vzgojiteljic ne predstavljajo glavnine, ker njihove plače niso tako visoke,” je pojasnil.
Župani in mestni sveti, ki utemeljujejo 14- ali 17-odstotni dvig cen vrtcev s povečanjem plač pri pomočnicah vzgojiteljic, po njegovem prepričanju zavajajo. “Takšno povišanje cen nima osnove prav v ničemer,” je poudaril. Obenem je pojasnil, da so podražitve vrtcev izključno v domeni občin, ne pa vlade.
Kot je zagotovil, so tja, kjer napovedujejo podražitve vrtca ali so to že storili, že pozvali, naj posredujejo svoj izračun.
Premier je poleg tega spomnil, da ima 30 odstotkov otrok brezplačen vrtec, ker ga zanje plača država. Pri tem gre denimo za drugega ali tretjega otroka, je pojasnil.
Prag za izračun upravičenosti do socialnih transferjev na področju otroških dodatkov se po njegovih navedbah februarja sicer dviguje, zaradi česar bo marsikdo od staršev, ki plačujejo vrtec, dobil višji dodatek. Za deset odstotkov pa bodo marca dvignili tudi višino otroških dodatkov.
Golob je povedal, da so se cene vrtcev lani pred imenovanjem aktualne vlade zvišale v 101 občini, pa se o tem ni govorilo v javnosti. V letošnjem letu jih je do danes dvignilo ceno 25, med katerimi pa razen Celja ni največjih mestnih občin.
Ob tem je spomnil, da je vlada že lani dvignila povprečnino občin za toliko kot še nikoli prej, in sicer za osem odstotkov.
vir Foto: Vlada RS Twitter
Ne spreglejte…
Poslanci SDS-a pred nagovorom Urške Klakočar Zupančič ob obletnici izbrisanih zapustili dvorano
Na začetku redne februarske seje Državnega zbora so se poslanci z minuto molka poklonili žrtvam potresa v Turčiji in Siriji. Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je nato napovedala kratek nagovor ob skorajšnji obletnici “izbrisa”. Poslanci SDS-a so dvorano ob tem zapustili… več tukaj.