Proračunsko gibanje: Rast davčnih prihodkov in manjša poraba za investicije
Direktorat za proračun Ministrstva za finance je objavil najnovejše podatke o gibanju v državnem proračunu za obdobje od januarja do oktobra 2024. Po predhodnih podatkih je proračun v tem obdobju zabeležil 12,1 milijarde evrov odhodkov in 11,5 milijarde evrov prihodkov, kar prinaša proračunski primanjkljaj v višini 553 milijonov evrov. Pričakovano je, da bo ob koncu leta, ko se običajno povečajo investicijski odhodki, primanjkljaj nekoliko narasel.
V primerjavi z lanskim letom so proračunski prihodki narasli za 10,2 odstotka, medtem ko so se odhodki povečali za 4,4 odstotka. Kljub primanjkljaju so prihodki skladni z načrtovanimi vrednostmi, odhodki pa ostajajo nižji od pričakovanih. Proračunsko načrtovanje v zadnjih letih zaznamujejo negotovosti, zato vlada pri pripravi proračuna zagotavlja dovolj sredstev za nepredvidene potrebe.
Povečana sredstva za socialne transferje in zavarovanja
Država je v prvih desetih mesecih leta za transferje posameznikom in gospodinjstvom namenila 1,6 milijarde evrov, kar predstavlja 2-odstotno povečanje glede na prejšnje leto. Povišanje teh sredstev je predvsem posledica povečanega obsega osebne asistence, izredne denarne pomoči in drugih socialnih transferjev po lanskih poplavah.
Povečala so se tudi sredstva za sklada socialnega zavarovanja. Skupaj je bilo namenjenih 1,7 milijarde evrov, kar je 19,6 odstotka več kot lani. Od tega je večji del, 1,3 milijarde evrov, predstavljal transfer v pokojninsko blagajno, ki se je zaradi letošnje 8,8-odstotne uskladitve pokojnin in izplačila letnega dodatka za upokojence dvignil za 27,6 odstotka.
Upad investicij in subvencij
Na investicijskem področju je država v tem obdobju porabila 876 milijonov evrov, kar je 30,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Ta upad je predvsem posledica zmanjšanja investicijskih transferjev občinam, ki so lani prejele sredstva za odpravo posledic poplav. Kljub temu pa se nadaljujejo naložbe v vojaško opremo, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.
Za subvencije je država letos namenila 537 milijonov evrov, kar je 25,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Zmanjšanje je predvsem posledica manjših subvencij gospodarstvu zaradi energetske krize. Povečale pa so se subvencije v kmetijstvu, ki so dosegle 263 milijonov evrov, vključno z nadomestili dobaviteljem električne energije in plina ter sredstvi za odpravo gospodarske škode po lanskih poplavah.
Sredstva iz rezerv za nujne potrebe
Iz rezerv je letos bilo namenjenih 765 milijonov evrov, pri čemer je večji del teh sredstev, 757 milijonov evrov, prenesen na proračunske sklade. Med drugim je bilo 224 milijonov evrov namenjenih skladu za obnovo po lanskih poplavah, s čimer je država poskrbela za financiranje sanacijskih ukrepov.
Rast proračunskih prihodkov s poudarkom na davčnih virih
Državni proračun je v prvih desetih mesecih zbral 9,9 milijarde evrov davčnih prihodkov, kar je 10,7 odstotka več kot lani. Pri tem je davek na dodano vrednost (DDV) glavni vir prihodkov, ki je v tem obdobju dosegel 4,4 milijarde evrov in se povečal za 4,6 odstotka glede na lani.
Prilivi od dohodnine so se prav tako povečali za 21,8 odstotka in dosegli 1,6 milijarde evrov. Razlog za takšno rast je visoka zaposlenost, rast plač ter ugoden poračun premalo plačanega davka v primerjavi z akontacijami. Del prihodkov iz dohodnine prejmejo tudi občine, ki so letos prejele 1,3 milijarde evrov, kar je 5,5 odstotka več kot lani.
Tudi davek od dohodkov pravnih oseb je narasel za 34,8 odstotka in znaša 1,6 milijarde evrov. K tej rasti so prispevali predvsem boljši poslovni rezultati podjetij, predvsem v bančnem sektorju, ter začasno zvišanje davčne stopnje po lanskih poplavah.
Poleg davčnih prihodkov je proračun v tem obdobju zbral še 808 milijonov evrov nedavčnih prihodkov, kar predstavlja 37,6-odstotno povečanje. Ta rast je posledica sprememb v dinamiki vplačil dividend ter višjih dobičkov Slovenskega državnega holdinga, ki je avgusta v proračun prispeval bilančni dobiček v višini 79 milijonov evrov, namenjen obnovi po lanskih poplavah.
Portal24; Foto: Pixabay/ fotoblend