Reforma zdravstva: Nova pravila za kakovost, varnost in ločitev javnega ter zasebnega zdravstva
Vlada je na dopisni seji določila besedilo dveh ključnih predlogov zakonov, ki bosta vplivala na prihodnje delovanje zdravstvenega sistema v državi. Prvi predlog zakona se nanaša na zagotavljanje kakovosti v zdravstvu, drugi pa ureja pravico do pozabe po preboleli bolezni. Prav tako je ministrstvo za zdravje v javno razpravo poslalo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva strožje ločevanje med javnim in zasebnim zdravstvom.
Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu: Vzpostavitev javne agencije
Eden izmed glavnih ciljev predloga zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu je izboljšati varnost pacientov in zmanjšati tveganja za njihovo zdravje. V sporočilu po seji vlade so zapisali, da bo zakon vzpostavil pogoje za sistem vodenja in upravljanja kakovosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zagotovil ustrezne nadgradnje obstoječega sistema.
“Zakon bo zagotovil najvišjo stopnjo varnosti pacientov in zmanjšal tveganja za njihova življenja in zdravje,” so poudarili v vladi.
V okviru zakona bo vzpostavljena Javna agencija Republike Slovenije za kakovost v zdravstvu, katere namen bo spremljanje in zagotavljanje razvoja sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu. Na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da bo ta agencija omogočila dvig kakovosti zdravstvenih storitev v državi in s tem povečala varnost pacientov.
“Z vzpostavitvijo Javne agencije RS za kakovost v zdravstvu želi zakon doseči predvsem zagotavljanje razvoja in delovanje sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu ter spremljanje napredka uresničevanja temeljnih načel kakovosti zdravstvene obravnave,” so navedli v ministrstvu.
Zakon vključuje tudi ustanovitev Sveta za kakovost, ki bo odgovoren za vrednotenje zdravstvenih tehnologij ter prostovoljno akreditiranje izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Poleg tega bo zakon predvidel nadzor nad zagotavljanjem zakonitosti, strokovnosti in varnosti dela v zdravstvenih ustanovah.
Zakon o pravici do pozabe po preboleli bolezni
Vlada je na seji obravnavala tudi predlog zakona o pravici do pozabe po preboleli bolezni, ki se osredotoča na ljudi, ki so preboleli raka ali druge težke bolezni, kot sta hepatitis C ali HIV. Namen zakona je zagotoviti enake možnosti pri sklepanju dolgoročnih kreditov in zavarovanj za tiste, ki so preboleli te bolezni, v primerjavi z ljudmi, ki niso bili bolni.
Po novem zakonu osebam, ki so prebolele raka, ne bo več treba razkriti svoje bolezni po desetih letih od ozdravitve, pri osebah, ki so zbolele pred 21. letom starosti, pa bo ta rok skrajšan na pet let. V primeru okužbe z virusom hepatitisa C bo ta rok tri mesece po ozdravitvi, pri okužbi z virusom HIV pa eno leto od začetka zdravljenja.
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti: Regulacija javnega in zasebnega zdravstva
Ministrstvo za zdravje je javnosti predstavilo tudi predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katerega cilj je natančno urediti razmerje med javnim in zasebnim zdravstvom. Novela predvideva omejitve dela zdravstvenih delavcev pri zasebnih izvajalcih ter spodbuja dodatno delo v zavodih, kjer so ti zdravstveni delavci že zaposleni.
Glavna novost predloga je ureditev razmerij med izvajalci, ki delujejo v okviru javne mreže in tistimi, ki delujejo izven nje. Zasebni izvajalci s koncesijo so še vedno del javne mreže in morajo upoštevati enaka pravila kot javni zavodi. Novela predvideva, da lahko javni zavodi opravljajo tržno dejavnost samo izven ordinacijskega časa, da bi tako preprečili konflikt interesov.
Pomembna sprememba, ki jo prinaša novela, je uvedba strožjih pogojev za delo zdravnikov pri drugih izvajalcih. Zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnem zavodu, bodo lahko opravljali storitve pri drugem izvajalcu, vendar le, če bodo pridobili soglasje direktorja zavoda. To soglasje bo izdano za največ šest mesecev, pogoji za njegovo pridobitev pa vključujejo spoštovanje najdaljših dopustnih čakalnih dob ter realizacijo programov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Direktorji javnih zavodov bodo soglasje lahko izdali tudi brez izpolnjevanja teh pogojev, če gre za dela, ki so v splošno korist, kot so paliativna oskrba ali delo v gorski reševalni službi.
Spodbujanje dodatnega dela in novi dodatki k plači
Novela zakona vključuje tudi nekatere finančne spodbude za zdravstvene delavce. Zdravstveni delavci bodo upravičeni do novega dodatka k plači, če bodo sprejemali več pacientov in s tem povečevali dostopnost do zdravstvenih storitev. Do dodatka bodo upravičeni zaposleni v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjih.
Novela prinaša tudi določitev novih zdravstvenih regij, ki bodo manjše od države in večje od občin. Izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo morali delovati znotraj teh regij, kar naj bi poenostavilo organizacijo zdravstvenega sistema.
Poleg tega predlog uvaja koncept dnevnih bolnišnic, kjer se bo obravnava pacientov zaključila v 12 urah. Novost je tudi objava nabora vseh bolnišnic na spletni strani ministrstva za zdravje.
Profesionalizacija vodenja javnih zdravstvenih zavodov
Predlog zakona prinaša tudi spremembe na področju vodenja javnih zdravstvenih zavodov. Direktorji bodo morali izpolnjevati strožje pogoje glede usposobljenosti in opraviti dodatno usposabljanje na področju managementa v zdravstvu. Vlada bo imela tudi možnost določiti najvišje dovoljene cene za nekatere nujne zdravstvene storitve v okviru zasebne zdravstvene dejavnosti.
Predlog novele zakona je naletel na burne odzive iz vrst zdravnikov. Sindikat Fides in združenje zasebnih zdravnikov sta izrazila zaskrbljenost nad predlogi, zlasti glede omejevanja dela v zasebnem sektorju. Ministrstvo za zdravje pa poudarja, da so spremembe nujne za zagotavljanje kakovosti in dostopnosti zdravstvenih storitev.
“Vlada si želi, da bi zakon stopil v veljavo s 1. januarjem prihodnje leto,” je izjavila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, pri čemer je poudarila, da bo v okviru zdravstvene reforme spremenjenih kar 12 zakonov.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Freepik