Reke se sušijo, ledeniki izginjajo: Poročilo WMO razkriva skrb vzbujajoče trende
[Euronews] – Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je objavila novo poročilo, ki o stanju svetovnih vodnih virov prinaša skrb vzbujajoče ugotovitve. Leto 2023 je bilo za reke po svetu najbolj sušno v zadnjih 33 letih, medtem ko so ledeniki zabeležili največjo izgubo mase v zadnjih 50 letih. Poročilo poudarja, da so spremembe v svetovnem vodnem ciklu vse bolj skrajne, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno varnost vodnih virov in stabilnost ekosistemov.
Generalna sekretarka WMO, Celeste Saulo, je v izjavi opozorila na resnost trenutnih razmer. “Voda je kanarček v premogovniku podnebnih sprememb,” je dejala. Saulo je dodala, da se znaki stiske pojavljajo v obliki vse pogostejših ekstremnih padavin, suš in poplav. Taljenje ledu in ledenikov po njenem mnenju ogroža dolgoročno oskrbo z vodo za milijone ljudi po vsem svetu. Kljub tem zaskrbljujočim razmeram svet še vedno ne ukrepa dovolj hitro.
Poročilo WMO vključuje podatke z različnih področij, kot so meteorološke in hidrološke službe ter raziskovalne organizacije, kot sta NASA in Nemški raziskovalni center za geoznanosti. Prikazuje široko sliko svetovnega vodnega cikla, od ekstremnih poplav do ekstremnih suš, ter spremembe na rekah, rezervoarjih, ledenikih in podzemni vodi.
Svetovne reke v primežu suš
Leto 2023 je prineslo predvsem sušne razmere za rečne tokove po vsem svetu. Več kot 50 odstotkov svetovnih povodnih območij je kazalo nenormalne pogoje. To je povzročilo upad rečnih pretokov na številnih ključnih vodnih poteh po svetu, vključno z Mississippijem in Amazonko, ki sta zabeležila rekordno nizke vodostaje.
Na drugi strani pa so nekatere reke doživele poplave z uničujočimi posledicami. Vzhodna Afrika, Severni otok Nove Zelandije in Filipini so bili prizadeti zaradi poplav, ki so močno presegle običajne vrednosti izpustov. Evropa je zabeležila mešane razmere, z nadpovprečnimi izpusti na Irskem, v Združenem kraljestvu in v delih Skandinavije.
Znanstveniki soglašajo, da je lansko leto, ki je bilo tudi najbolj vroče v zgodovini meritev, neposredna posledica podnebne krize. Poročilo WMO ugotavlja, da so dolgotrajne suše in poplave, ki so zaznamovale leto 2023, povezane s podnebnimi spremembami in prehodom iz vremenskega pojava La Niña v El Niño. Zaradi podnebne krize postajajo naravni vremenski pojavi vse bolj ekstremni in nepredvidljivi, kar otežuje njihovo napovedovanje in obvladovanje.
Ledeniki izgubljajo vodo z zaskrbljujočo hitrostjo
Med najbolj skrb vzbujajočimi ugotovitvami poročila je podatek, da so svetovni ledeniki v letu 2023 izgubili kar 600 gigaton vode. Posebej kritične razmere so bile zabeležene v zahodni Severni Ameriki in evropskih Alpah, kjer so švicarski ledeniki v zadnjih dveh letih izgubili 10 odstotkov svoje prostornine. Tudi snežna odeja na severni polobli se hitro zmanjšuje, lanska majska snežna odeja pa je bila osma najnižja doslej.
Kljub vse večjemu številu podatkov, WMO opozarja, da je spremljanje sladkovodnih virov, zlasti na globalnem jugu, še vedno nezadostno. Afrika, Južna Amerika in Azija so premalo zastopane v zbiranju hidroloških podatkov, kar ovira natančno oceno stanja vodnih virov na teh območjih. Saulo je v tem kontekstu izpostavila potrebo po izboljšanju izmenjave podatkov in mednarodnem sodelovanju.
“Veliko premalo je znanega o resničnem stanju sladkovodnih virov sveta,” je dejala. “Ne moremo upravljati s tem, česar ne merimo.”
Portal24; Foto: Pixabay