Revizija EU opozarja na neučinkovito porabo sredstev za ekološko kmetovanje
Evropsko računsko sodišče (ECA) je objavilo poročilo, ki razkriva pomanjkljivosti v uporabi sredstev pri uporabi sredstev za ekološko kmetovanje. Med letoma 2014 in 2020 je bilo namenjenih približno 12 milijard evrov za podporo temu sektorju, vendar revizorji ugotavljajo, da ta sredstva niso bistveno prispevala k povečanju ekološke proizvodnje hrane. Ključna razloga za omenjeno pa sta pomanjkanje pogojev za kmete, ki bi v zameno za sredstva morali proizvajati ekološke izdelke, in nezmožnost merjenja okoljskih koristi.
Revizorji opozarjajo, da ekološka pridelava predstavlja le 4 odstotke celotnega trga hrane v EU, kar je precej pod pričakovano rastjo. Kljub temu, da si EU prizadeva do leta 2030 doseči 25 odstotkov ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč, so velike razlike med državami članicami, kar otežuje enoten napredek.
Razlike med državami in pomanjkanje zavezujočih ciljev
Revizorji ECA poudarjajo, da se koriščenje sredstev in obdelava zemljišč za ekološko kmetovanje med državami močno razlikuje. Medtem ko Avstrija za ekološko pridelavo uporablja več kot 25 odstotkov svojih kmetijskih zemljišč, ta delež v državah, kot so Bolgarija, Irska, Malta, Nizozemska in Poljska, znaša manj kot 5 odstotkov. Podatki torej kažejo na pomanjkanje usklajenosti med državami EU, kar onemogoča enotno rast ekološkega kmetijstva v Evropi.
Revizija predlaga, da bi morala Evropska unija vzpostaviti bolj natančne in merljive cilje ter uvesti kazalnike za spremljanje napredka. To bi vključevalo mejnike in časovnice, ki bi pomagali zagotoviti, da bodo države članice do leta 2030 dosegle cilj 25 odstotkov ekološko obdelanih površin.
Prakse ekološkega kmetovanja in potreba po prilagoditvah
Revizorji so v poročilu poudarili tudi, da sredstva, dodeljena ekološkim kmetom, niso bila vedno uporabljena skladno z osnovnimi načeli ekološkega kmetovanja, kot so kolobarjenje in skrb za dobro počutje živali. Poleg tega je pogosta praksa ekoloških kmetov, da pridobijo dovoljenja za uporabo neekoloških semen, kar še dodatno zmanjšuje verodostojnost sistema.
Ekološko kmetovanje je bilo sicer ključni cilj strategije EU “od vil do vilic”, ki je bila zasnovana za zmanjšanje okoljskega vpliva primarne proizvodnje in zagotavljanje višjih prihodkov za kmete. Vendar pa so revizorji kritični, saj od uvedbe te strategije niso bili predlagani konkretni politični ali zakonodajni ukrepi za pospešitev razvoja ekološkega sektorja.
Pozivi k celoviti politiki za ekološko kmetijstvo
Evropsko računsko sodišče poziva Evropsko komisijo, naj pripravi celovito politiko za ekološko kmetijstvo, ki bo vključevala tako podporo pridelavi kot tudi širjenje trga za ekološke izdelke. Pomembno je, da se spodbujanje ekološkega kmetovanja ne omejuje zgolj na obdelavo zemljišč, temveč vključuje tudi razvoj trga, kar bi kmetom omogočilo boljšo povezanost s potrošniki.
Keit Pentus-Rosimannus, član Evropskega računskega sodišča, je opozoril, da je povečanje obsega ekološko obdelanih zemljišč pomembno, vendar samo po sebi ni dovolj za uspeh. Opozoril je na nevarnosti, ki izhajajo iz sistema, preveč odvisnega od finančnih sredstev EU, namesto da bi industrija temeljila na trajnostnih gospodarskih modelih, ki bi jih spodbujali ozaveščeni potrošniki.
Na strateškem dialogu o kmetijstvu je nemški profesor Peter Strohschneider poudaril potrebo po pospešitvi ekološke pridelave in agroekoloških praks, kar bi omogočilo sprostitev polnega potenciala biološke pridelave hrane v EU. Bruselj pozdravlja priporočila in pričakuje konkretne ukrepe EU v naslednjih mesecih.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels