Roberta Metsola ponovno izvoljena za predsednico Evropskega parlamenta
Roberta Metsola, 45-letna krščanska demokratka z Malte, je bila ponovno izvoljena za predsednico Evropskega parlamenta za naslednji dve leti in pol. Metsola je prejela 562 glasov od 623 oddanih glasovnic, kar ji je prineslo zanesljivo zmago, ki zlahka preseže potrebno večino. S tem se je v Strasbourgu začela 10. zakonodaja Evropskega parlamenta.
V svojem zahvalnem govoru je Metsola poudarila pomen parlamenta kot glasnika, ki zagotavlja delovanje politik za mlade, družine, kmete in industrijo. Izpostavila je tudi, da demokracije nikoli ne smemo jemati za samoumevno, saj evropske vrednote pogosto dojemajo kot grožnjo. Metsola je dodala, da je potrebno te vrednote ponosno zagovarjati proti avtokratom.
Njena protikandidatka, Irene Montero iz Levice, je prejela le 61 glasov, kar odraža naraščajoči profil Metsole kot pragmatične voditeljice, pripravljene na sodelovanje s širokim političnim spektrom. Metsola je že od prve izvolitve januarja 2022, po nenadni smrti njenega predhodnika Davida Sassolija, postala prepoznavna figura v desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP).
Poziv k odgovornosti
Kot prva Maltežanka na tako visokem položaju v EU je Metsola aktivno pristopila k svoji vlogi, potovala po evropskih prestolnicah in poglabljala odnose z voditelji vlad ter javnosti pojasnjevala vlogo parlamenta. Njeno vodstvo je bilo na preizkušnji decembra 2022, ko je izbruhnil škandal Qatargate, ki je razkril korupcijo med poslanci. Metsola se je odzvala s posodobljenim kodeksom ravnanja za povečanje preglednosti in zatiranje korupcije.
V svojem govoru je Metsola pozvala zakonodajalce k odgovornosti, odprtosti in podpori integritete parlamenta. Izpostavila je tudi ključna področja, na katera bi se morali osredotočiti, vključno s podnebnimi spremembami, migracijami, umetno inteligenco, socialnimi pravicami, konkurenčnostjo, poenostavitvijo birokracije, bojem proti sovražnemu govoru in obrambo temeljnih vrednot.
Poseben poudarek je Metsola namenila potrebi po nadaljnji podpori Ukrajini, rešitvi dveh držav na Bližnjem vzhodu, ponovni združitvi Cipra, pravicam žensk v Afganistanu in demokratičnemu gibanju v Belorusiji. Opozorila je tudi na nevarnost politične polarizacije, ki ogroža sožitje v zahodnih demokracijah, in pozvala k preseganju delitev zgraditve bolj vključujoče družbe.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Wikimedia/Evropski parlament