Rusija ostaja ključni dobavitelj plina za Evropo
Letno poročilo o stanju energetske unije EU razkriva, da je kljub znatnemu zmanjšanju uvoza iz Rusije evropska odvisnost od ruskega plina še vedno zelo velika. Evropa se namreč še vedno zanaša na Rusijo za skoraj petino svojega uvoza plina, kar vzbuja zaskrbljenost glede energetske varnosti in počasnega prehoda na obnovljive vire energije.
V poročilu je poudarjeno, da se je poraba ruskega plina od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 sicer občutno zmanjšala, vendar EU še vedno pridobiva 18 odstotkov svojega plina iz Rusije. Energetska komisarka Kadri Simson je ob tem poudarila, da je unija odločno zavezana postopni opustitvi ruskega plina.
Počasna prekinitev z Rusijo in vprašanje sankcij
Pred invazijo je Rusija pokrivala kar 45 odstotkov evropskega uvoza plina, ta številka se je sicer znižala na 18 odstotkov. Kljub temu ostaja Rusija druga največja dobaviteljica plina v Evropi, takoj za Norveško. Medtem ko se evropska izvršna oblast pripravlja na morebitno prekinitev transukrajinskega plinovodnega prenosa do konca leta, ko poteče tranzitni sporazum med Gazpromom in Ukrajino, ostaja vprašanje sankcij odprto.
Simson je poudarila, da je Rusija izgubila nadzor nad evropskim energetskim trgom, saj je EU uspela najti alternative za ruski plin. Prav tako je omenila, da so evropske zaloge plina že polne pred začetkom zime, kar zmanjšuje tveganje za morebitne težave z oskrbo. Čeprav sankcije za uvoz ruskega plina še niso uvedene, se zdi, da Komisija spodbuja podjetja, da iščejo bolj predvidljive vire energije.
Energetski prehod in izzivi na poti do zelene prihodnosti
Poleg vprašanj glede ruskega plina pa poročilo opozarja tudi na počasnost evropskega energetskega prehoda. Kadri Simson je izpostavila potrebo po hitrejšem uvajanju obnovljivih virov energije, kot so vetrne turbine in sončne elektrarne, da bi EU dosegla svoj cilj 42,5 odstotka energije iz obnovljivih virov do leta 2030.
Kljub temu, da sta fosilna goriva v evropski proizvodnji električne energije lani prehitela obnovljiva, Komisija opozarja na potrebo po pospešitvi tega trenda. Francija, edina med članicami EU, še ni dosegla cilja 20-odstotnega deleža obnovljivih virov do leta 2020, zato je EU v dialogu s Parizom, čeprav Simsonova ni želela potrditi, ali se razmišlja o uvedbi postopkov zaradi kršitev.
Poleg tega poročilo poziva k večji uporabi sporazumov o nakupu električne energije in državnih pogodb za spodbujanje prehoda na čistejše vire energije. To je skladno s priporočili nedavnega Draghijevega poročila o evropski konkurenčnosti, ki prav tako poziva k hitrejšemu ukrepanju v smeri zelenega prehoda.
Sporočilo: Čas je za resno ukrepanje
V odzivu na poročilo je Luke Haywood, vodja podnebne in energetske politike pri Evropskem okoljskem uradu, poudaril, da je čas za resno izvajanje načrtov. “V novem mandatu je treba ustanoviti delovne skupine za oceno napredka pri varčevanju z energijo, obnovljivih virih energije in elektrifikaciji,” je dejal.
EU se torej sooča z dvema pomembnima izzivoma: energetsko neodvisnostjo od Rusije in hitrejšim prehodom na obnovljive vire energije. Čeprav je unija v zadnjih letih naredila pomemben napredek, poročilo jasno kaže, da je pred njo še dolga pot.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels