Predstavniki petih držav Savskega bazena so v začetku decembra v Zagrebu razpravljali o prihodnji zasnovi čezmejnega turizma, ki temelji na varstvu naravnega okolja in ohranjanju kulturnih posebnosti porečja Save. Zbrani so poudarili, da regija zaradi bogate naravne in zgodovinske dediščine potrebuje usklajene pristope, ki bodo omogočili dolgoročno rast turizma brez dodatnih pritiskov na ekosisteme.
Srečanje je organizirala Mednarodna komisija za Savski bazen, pri delu pa sodelujejo tudi Svetovna banka in Globalni sklad za okolje. Kot poudarjajo na ministrstvu, se Glavni načrt za trajnostni razvoj turizma umešča v širši program upravljanja rek Save in Drine.
Izvršni sekretar komisije Dragan Zeljko je v nagovoru izpostavil skupno odgovornost držav za prihodnost porečja: „Sava ni le reka – je skupni vir, povezava med narodi in skupnostmi ter izjemna podlaga za trajnostni razvoj turizma. Plovba po celinskih vodah, podaljšanje kolesarskih poti ob reki, promocija kulturne dediščine, naravnega bogastva in raznolikosti koridorja/porečja reke Save, vse to tvori srce vizije, ki jo gradimo skupaj,“ je navedel.
Usmeritve temeljijo na treh stebrih razvoja
Program, ki so ga v Zagrebu predstavili predstavnikom ministrstev, lokalnim partnerjem in turističnim organizacijam, izpostavlja tri skupne razvojne usmeritve: navtični turizem, ekoturizem in kolesarski turizem. Na ministrstvu poudarjajo, da ravno kombinacija teh treh področij omogoča oblikovanje produktov, s katerimi bi se lahko Savski bazen enotno predstavljal na tujih trgih.
V ospredju razprave je bila tudi vloga lokalnih podjetij in skupnosti pri izvajanju posameznih ukrepov. Prednostni poudarek je bil namenjen podpori malim in srednje velikim podjetjem, zlasti tistim, ki jih vodijo ženske, saj lahko s ciljno usmerjenimi naložbami pomembno prispevajo k regionalnemu razvoju.
Akcijski načrt predvideva usklajene naložbe in skupne produkte
Udeleženci srečanja so obravnavali osnutek akcijskega načrta ter pregledali grozde projektov, za katere so že pripravljene študije izvedljivosti. Na ministrstvu dodajajo, da dokument določa tudi odgovorne institucije ter okvirni časovni načrt, s katerim želijo izboljšati usklajevanje med državami in spodbuditi čezmejne naložbe.
Projektna ekipa je pri pripravi dokumenta opravila terenske preglede in analize izzivov, s katerimi se soočajo države v porečju Save – od pritiska turizma na okolje do potreb po večji dostopnosti rečnih območij obiskovalcem.
Vodja projekta pri THR Javier González je ob predstavitvi tehničnega dela načrtovanja poudaril: „Glavni načrt temelji na trdnih dokazih, obsežnem terenskem delu in neposrednih prispevkih deležnikov iz celotnega porečja. Zagotavlja praktične, dosegljive korake, ki lahko vodijo usklajen in trajnostni razvoj turizma v prihodnjih letih,“ je dejal.
Predlagan mehanizem upravljanja za čezmejno usklajevanje
Med ključnimi elementi dokumenta je predlagan model upravljanja, ki bi državam omogočil skupno odločanje o razvoju, trženju in mobilizaciji naložb. Na ministrstvu poudarjajo, da je to eden bistvenih pogojev za vzpostavitev enotnega prostora turizma v porečju Save.
Po pridobitvi pripomb iz razprave bo dokument dopolnjen. Končna verzija Glavnega načrta naj bi bila objavljena v začetku prihodnjega leta.
Foto: Zasedanje foruma deležnikov Glavnega načrta za trajnostni razvoj turizma v Savskem bazenu | Avtor: ISRBC