SDS: Vladni predlog deli ribiče na prvo- in drugorazredne
Danes so se poslanci sestali na dveh izrednih sejah, kjer so razpravljali o pomembnih zakonodajnih predlogih, ki vplivajo na ribiče in upravne enote. Prva izredna seja je bila posvečena predlogu spremembe zakona, ki obravnava nadomestila za izpad dohodka zaradi oviranega ribolova in pravno pomoč ribičem zaradi kazni, ki jim jih izrekajo hrvaški organi. Opozicijska stranka SDS je izrazila nezadovoljstvo s predlogom. Finančna pomoč se namreč predvideva le za ribiče, ki se z ribolovom preživljajo in so prejeli pravnomočne kazni.
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez je pojasnila, da bodo ribiči v skladu s spremembo 15. člena zakona upravičeni do novega načina likvidnostne pomoči za nadomestilo izpadlih dohodkov zaradi ribolova v delu morja, ki po arbitraži pripada Sloveniji. Prav tako 21. člen zakona ureja pravno pomoč za ribiče, ki so kaznovani s strani hrvaških organov. Sekretarka je poudarila, da bo država po potrebi zagotovila sredstva za povračilo glob oziroma denarnih kazni, če bi hrvaški organi začeli s postopkom prisilne izterjave, pri čemer vse kazni skupaj znašajo okoli 3,4 milijone evrov.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je bila kritična do uvedbe spodnje meje 500 kilogramov ulova letno, pod katero ribiči ne bi bili več upravičeni do nadomestila za izpad dohodkov. Poudarila je, da predlog ribiče deli na prvo- in drugorazredne. Poslanec Svobode Robert Janev je odgovoril, da zakon ribičev ne deli, temveč jih opredeljuje, in da gre za razlikovanje med ribiči, ki se z ribolovom preživljajo, in ljubiteljskimi ribiči. Po njegovih besedah zakon zaščiti tiste, ki so zaščite potrebni, in to takrat, ko jo bodo potrebovali.
Optimizacija postopkov na upravnih enotah
Poslanci so imeli na dnevnem redu tudi predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, ki predvideva razbremenitev najbolj obremenjenih enot, med drugim z odpravo krajevne pristojnosti za izdajanje delovnih dovoljenj tujcem.
SDS je kritizirala vlado zaradi odsotnosti proaktivne politike in načrtov za dogovor s Hrvaško glede uveljavljanja arbitražne razsodbe ter zgrešene zunanje politike. Te očitke sta zavrnila zunanja ministrica Tanja Fajon in vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic.
SDS je že pred časom pripravila svoj predlog sprememb zakona, po katerem bi vlada ribičem v 30 dneh poravnala globe, izdane s strani hrvaških organov. Vlada je ta predlog zavrnila, saj bi Slovenija s tem priznala pristojnost hrvaških organov v delu morja, ki po arbitraži pripada Sloveniji. Poslanci so sicer predstavili stališča o predlogu SDS, vendar glasovanja ni bilo, ker ga je predhodno zavrnil pristojni odbor.
Interventni ukrepi po avgustovski ujmi
Na drugi izredni seji bodo poslanci glasovali o predlogu zakona o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti izvajalcev socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Prav tako bodo odločali o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, potem ko so zavrnili predlog NSi za posvetovalni referendum na to temo. SDS je že napovedala možnost zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum.
Poleg tega koalicijske poslanske skupine podpirajo predlog novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, po katerem bi državna družba DSU prevzela postopke za odstranitev ogroženih in gradnjo nadomestitvenih objektov. Opozicija je nasprotovala vključevanju DSU v popoplavno obnovo, saj meni, da ni razlogov za to.
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je pojasnil, da bodo spremembe zakona zagotovile učinkovitejše izvajanje nadomestitvene gradnje in hitrejši dostop do osnovnih bivališč za prebivalce, prizadete v ujmi. DSU bo sklenil sporazumne pogodbe za odkup nepremičnin, ki so predvidene za odstranitev zaradi poplav ali plazov, izvedel postopke za njihovo odstranitev in zemljišča predal v upravljanje direkciji za vode. DSU bo tudi izvedel postopke za gradnjo nadomestitvenih objektov za lastnike nepremičnin, predvidenih za odstranitev.
Pri javnih naročilih za odstranitev objektov in nadomestitvene gradnje se bodo upoštevale cene kalkulativnih postavk, ki jih bo določila vlada, da se prepreči “čezmerno okoriščanje”. Stroški zakonskih sprememb bodo letos znašali 160.000 evrov, v letu 2025 pa 480.000 evrov.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Matija Sušnik/DZ