SDS zahteva nujno sejo Odbora za kulturo zaradi stanja na RTV Slovenija
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je zaradi razmer na Radioteleviziji Slovenija (RTV Slovenija) podala zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo. SDS opozarja na težave, ki so po njihovem mnenju posledica neuspešne “depolitizacije” javnega zavoda, ki jo je obljubila vlada dr. Roberta Goloba. Volivci in volivke so na referendumu novembra 2022 podprli novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki je omogočila reformo upravljanja in uredniške politike RTV Slovenija.
Kljub obljubam o depolitizaciji pa so v SDS poudarili, da je novo vodstvo javnega zavoda le nadaljevalo s posegi v uredniško politiko, kar po njihovem mnenju vodi v enostransko poročanje in zmanjšanje kakovosti programa. SDS meni, da je vlada izrabila zakon za “čiščenje janšizma” in hitro poleti 2022 sprejela novelo Zakona o RTV Slovenija, kar je javnost interpretirala kot “vmešavanje” v delo javnega medija. “Kakšno pa je danes, skoraj natanko dve leti po omenjenem referendumu, stanje na našem največjem javnem mediju, ki ga obvezno financiramo vsi davkoplačevalci?” se sprašujejo v SDS.
Menjava vodstva in finančne težave RTV Slovenija
Leto po sprejetju zakona se je stanje na RTV Slovenija zaostrilo tudi zaradi večkratnih menjav v vodstvu. Decembra 2023 je zaradi nestrinjanja z novo politiko zavoda odstopil član uprave Simon Kardum, pozneje pa še predsednik uprave Zvezdan Martič in član uprave Andrej Trček. Zamenjave na visokih položajih so po mnenju SDS povzročile negotovost glede prihodnosti in delovanja vodstva javnega zavoda. Nova predsednica uprave RTV Slovenija je septembra letos postala Natalija Gorščak, ki naj bi s svojo novo ekipo poskusila stabilizirati stanje na zavodu.
SDS opozarja tudi na težave pri finančnem upravljanju javnega zavoda. Po njihovih besedah se je vodstvo izkazalo za “nesposobno”, kar je povzročilo, da je morala vlada decembra 2023 posredovati z dodatnim financiranjem v višini pet milijonov evrov za programe za italijansko in madžarsko narodno skupnost. Vlada je letos dodatno dodelila še deset milijonov evrov, kljub temu pa financiranje ni zadostovalo, zato je avgusta prišlo do dogovora o zvišanju RTV-prispevka. Prispevek, ki trenutno znaša 12,75 evra, se bo s 1. januarjem 2025 dvignil na 14,02 evra.
Obtožbe o cenzuri in zlorabi »depolitizacije«
V SDS prav tako izpostavljajo primere cenzure, ki so po njihovem mnenju dokaz prevzema RTV Slovenija s strani političnih interesov. Kot primer navajajo prepoved intervjuja s koordinatorko Pohoda za življenje, Uršo Cankar Soares, ki ga je odpovedala odgovorna urednica informativnega programa Polona Fijavž. Po besedah Jožeta Možine naj bi Fijavž kot razlog za prepoved navedla, da so stališča Cankar Soares “v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije”. V SDS menijo, da je to v nasprotju s 39. členom ustave, ki zagotavlja svobodo izražanja: “Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.“
Poslanska skupina SDS opozarja, da je RTV Slovenija dolžna informirati javnost o vseh vidikih določenih tem, pri tem pa slediti Zakonu o medijih, Zakonu o RTV Slovenija, statutu zavoda ter poklicnim merilom in programskim standardom. Po mnenju SDS naj bi tovrstna dejanja vplivala na gledanost programa, ki je trenutno na zgodovinsko nizki ravni. “Pod ‘depolitiziranim’ vodstvom RTV Slovenija se dogaja najnižja gledanost osrednjih informativnih oddaj Dnevnika in Odmevov v zadnjih 60 letih,” so še zapisali.
V SDS opozarjajo na nujnost sklica seje Odbora za kulturo, saj menijo, da gre za nedopustna ravnanja cenzure in poseganje v človekovo integriteto. Sklic nujne seje ocenjujejo kot prioritetno nalogo, saj je potrebno obravnavati domnevne zlorabe pojma “depolitizacija” in zagotoviti spoštovanje zakonskih obvez javnega zavoda.
Portal24; Foto: Portal24/Edvard Kadič