Sinoda o sinodalnosti zaključena: Ali se obetajo nove poti za Katoliško cerkev?
Po skoraj mesecu dni intenzivnih razprav v vatikanski baziliki sv. Petra se bo to nedeljo z zaključnim bogoslužjem končalo drugo zasedanje vesoljne škofovske sinode o sinodalnosti, navaja Družina. Na sinodi so sodelovali duhovniki in laiki, ki so se vsak dan poglabljali v različne teme, od katerih je bila najpomembnejša občestvenost – ključna vrednota, ki naj bi povezovala katoliško občestvo. Po poročanju Družine je Slovenijo na tem pomembnem srečanju zastopal celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, ki je prispeval k oblikovanju sklepnega dokumenta, katerega osnutek je nastal na podlagi izmenjav mnenj udeležencev.
Med pripravami na sklepno zasedanje so organizatorji srečanja uvedli nove ukrepe za ohranitev zaupnosti osnutka sklepnega dokumenta, izpostavlja Družina. Lani je namreč prišlo do odtekanja vsebine predhodnega osnutka, še preden je bil zaključen. Tokrat so organizatorji izročili zgolj tiskane kopije osnutka udeležencem, s čimer so želeli omejiti nepooblaščen dostop. Po poročanju Družine sklepni dokument z naslovom “Občestvo, sodelovanje in poslanstvo” obsega 152 odstavkov na 47 straneh, ki so razdeljene na pet ključnih delov. Prvi del dokumenta obravnava teološke osnove sinodalnosti, drugi del pa poudarja t. i. “odnosno spreobrnjenje”. Tretji, četrti in peti del se osredotočajo na cerkvene odločevalske procese, kulturo preglednosti in odgovornost ter na vprašanja, povezana z misijonarsko sinodalnostjo.
Pritisk za spremembe in papeževa vizija
Sinodalna skupščina se sooča s pritiskom po spremembah v strukturi upravljanja Cerkve, predvsem s poudarkom na sinodalnosti kot novi obliki delovanja. Po besedah teologinje Myriam Wijlens, svetovalke na sinodi, je papež Frančišek pozval k “preoblikovanju Cerkve na sinodalni način”. To bi lahko zahtevalo spremembe v kanonskem pravu, ki bi omogočile vzpostavitev obveznih župnijskih ali škofijskih svetov, navaja Družina. Hkrati je papež izpostavil potrebo po decentralizaciji odločanja, vendar ob tem poudarja, da je pristojnost škofov in rimskega škofa “neodtujljiva”. Tovrstne spremembe pa so vse prej kot preproste, saj vključujejo tehtanje med tradicionalnimi cerkvenimi nauki in zahtevami sodobne družbe.
Možnost sprememb v cerkvenih strukturah
Obsežne reforme, kot je uvedba ženskega diakonata ali omilitev celibata, so po navedbah virov, ki jih navaja Družina, malo verjetne. Sklepni dokument kljub temu predlaga nekaj sprememb, ki bi omogočile širšo udeležbo vseh članov Cerkve, tudi žensk, v cerkvenih svetih. Papež Frančišek si želi objaviti vsak odstavek sklepnega dokumenta, pri čemer bi bila navedena podpora ali nasprotovanje posameznim členom. To bi predstavljalo nov pristop, saj je v preteklosti veljalo, da odstavek brez dvotretjinske podpore ni bil objavljen. Papeževa želja po večji preglednosti v sinodalnem procesu odraža njegovo zavezanost k vključevanju vseh glasov v razprave o prihodnosti Cerkve.
Češki teolog Tomaš Halik je opozoril, da je treba pričakovanja o velikih institucionalnih spremembah znižati, saj sinodalnost pomeni predvsem preoblikovanje miselnosti znotraj Cerkve. Sinodalna reforma naj bi bila dolgotrajen proces, katerega cilj je vzpostaviti kulturo sožitja, miru in pravičnosti, kar je še posebej pomembno v sodobnem globalnem kontekstu. Po poročanju Družine Halik meni, da je sinodalnost odgovor Cerkve na izzive današnjega sveta in da je njen namen postopno vključevati širšo javnost v cerkveno delovanje.
Prihodnji koraki in vloga papeža
Ko bo sklepni dokument objavljen, bo nadaljnje ukrepanje odvisno od papeža Frančiška. Po poročanju Družine ima papež dve možnosti: sklepni dokument lahko sprejme kot posinodalno spodbudo, ki bi jo Cerkev nato upoštevala kot smernice, ali pa bo pripravil nov osnutek posinodalne spodbude, morda na podlagi mnenj, ki jih bodo različne študijske skupine oblikovale do maja prihodnje leto.
Po skoraj mesecu razprav so se torej udeleženci sinode o sinodalnosti soočili z vprašanji, ki imajo potencial, da zaznamujejo prihodnost Katoliške cerkve. Vse oči so zdaj uprte v papeža Frančiška, saj bo njegova odločitev določila, kako bo sinodalni proces vplival na Cerkev v prihodnosti.
Portal24; Foto: Pexels