Skoraj polovica najstnikov čuti odvisnost od družbenih medijev
Univerza Cambridge je nedavno opravila analizo, ki je razkrila, da se skoraj polovica najstnikov počuti, kot da so odvisni od družbenih medijev. Prve ugotovitve te študije, ki so jo izvajali na univerzi, so bile označene kot “osupljive”, pri čemer so raziskovalci namignili, da bi lahko nekateri ljudje razvili podobno vedenjsko zasvojenost do družbenih medijev.
Ekipa raziskovalcev iz Cambridgea je analizirala podatke iz Millennium Cohort Study, ki ga izvaja Center za longitudinalne študije (CLS) na Univerzi v Londonu. Študija je, da bi bolje razumeli ozadje generacije otrok, rojenih v začetku 21. stoletja, spremljala tudi življenje več kot 18.000 otrok, rojenih v Združenem kraljestvu med letoma 2000 in 200.
Podatki iz let 2018 in 2019, ko je bila preiskovana skupina stara 17 let, so pokazali, da se 48 odstotkov od 7.022 anketiranih strinja ali močno strinja z izjavo “Mislim, da sem odvisen od družbenih medijev.” Ankete so bile izvedene med januarjem 2018 in marcem 2019, ko so bili udeleženci stari 17 let.
V študiji je izstopal dejstvo, da se večji delež deklet (57 odstotkov) počuti odvisnih od družbenih medijev v primerjavi s fanti (37 odstotkov).
Občutek ni prijeten
Študentka podiplomskega študija na Univerzi v Cambridgeu, Georgia Turner, ki je vodila analizo, je poudarila: “Ne trdimo, da so ljudje, ki trdijo, da so odvisni, dejansko zasvojeni. Vendar pa občutek, da nimate nadzora nad lastnim vedenjem, ni prijeten. Torej ni presenetljivo, da se toliko ljudi tako počuti.”
Turner je dodala, da bi primerjava “tako imenovane zasvojenosti s socialnimi mediji” z odvisnostjo od drog morda bila preveč poenostavljena. “Morda je za nekatere posameznike njihov odnos do družbenih medijev bolj podoben vedenjskim odvisnostim,” je dejala.
Mogoče je sicer, da nekateri uporabljajo družbene medije kompulzivno, drugi pa se nanje zanašajo kot na način za soočanje z negativnimi življenjskimi izkušnjami. Spet tretji pa se morda odzivajo na negativno družbeno stigmo ‘izgubljanja časa’ na družbenih medijih.
Mogoče obstajajo različni načini razmišljanja o odvisnosti, namesto da bi vsi občutili odvisnost na enak način. To ni pomembno le za filozofsko razpravo o zasvojenosti, ampak tudi za iskanje ustreznih intervencij, če so potrebne. Če nekomu odvisnost ne povzroča težav, potem morda intervencija na podlagi odvisnosti ne bo koristila.
Pomembno je opozoriti, da Turnerjevo delo še ni bilo uradno pregledano ali objavljeno.