Skrita grožnja podnebnih sprememb: Taljenje ledu upočasnjuje Zemljino vrtenje
Raziskovalci so ugotovili, da imajo emisije toplogrednih plinov zaradi človeške dejavnosti večji vpliv na naš planet, kot smo sprva mislili. Nova študija razkriva, da ima taljenje ledenih pokrovov precejšen vpliv na dolžino dneva, kar upočasnjuje hitrost vrtenja Zemlje in posledično podaljšuje dneve.
Ta sprememba dolžine dneva, čeprav minimalna – le nekaj milisekund – bi lahko imela pomembne posledice v sodobnem svetu, kjer se številni računalniški sistemi zanašajo na zelo natančne atomske ure. Raziskovalci opozarjajo, da bi podnebne spremembe lahko imele veliko večji vpliv na vrtenje Zemlje, kot se je doslej mislilo.
Kako taljenje ledenih pokrovov vpliva na dolžino dneva?
Hitrost vrtenja Zemlje določa dolžino dneva. Počasnejše vrtenje pomeni daljši dan. Na to vpliva kompleksna mreža dejavnikov, med katerimi je tudi gravitacijska privlačnost Lune na naše oceane in kopno. Luna je že tisočletja prevladujoč dejavnik, ki počasi podaljšuje dolžino dneva za nekaj milisekund na stoletje. Zemljina gravitacija namreč povzroča izbočenje oceanov proti njej in postopno upočasnjuje vrtenje Zemlje.
Prejšnje raziskave so že pokazale, da imajo na vrtenje Zemlje vpliv tudi podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Ko se ledene plošče Grenlandije in Antarktike topijo zaradi globalnega segrevanja, se ta voda prerazporedi iz polarnih območij v oceane bližje ekvatorju. To spremeni obliko Zemlje. Poli se sploščijo, sredina pa postane debelejša, kar upočasni vrtenje planeta.
“To je podobno kot pri umetnostni drsalki, ki naredi pirueto. Ko ima roke ob telesu, se vrti hitreje. Ko jih iztegne, se vrtenje upočasni,” pojasnjuje Benedikt Soja. Soja je avtor študije in profesor vesoljske geodezije na ETH Zurich.
Napredovanje globalnega segrevanja
Če bodo ljudje še naprej kurili več fosilnih goriv in bo globalno segrevanje napredovalo, bo to na koncu imelo večji vpliv na hitrost vrtenja Zemlje kot učinek Lune. Podnebne spremembe bi lahko tako postale prevladujoč dejavnik, ugotavlja raziskava.
Študija, ki so jo izvedli raziskovalci z univerze ETH Zurich v Švici in podprla NASA, je najobsežnejše modeliranje doslej. Uporabili so podatke opazovanj in podnebne modele za 200-letno obdobje med letoma 1900 in 2100, da bi ugotovili, kako je globalno segrevanje vplivalo na dolžino dneva in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti.
Dvig morske gladine
V 20. stoletju je dvig morske gladine pomenil, da se je dolžina dneva spreminjala med 0,3 in 1 milisekundo. V zadnjih dveh desetletjih pa je bilo dodanih 1,33 milisekunde na stoletje, kar je “precej več kot kadar koli v 20. stoletju”, navaja poročilo.
Če bodo emisije toplogrednih plinov naraščale, kar se bo dogajalo, dokler ne prenehamo kuriti fosilnih goriv, se bo taljenje ledu še pospeševalo in oceani se bodo še bolj segrevali. Do konca stoletja bi se lahko dolžina dneva povečala za 2,62 milisekunde, kar bi pomenilo, da bi ta učinek prehitel vpliv Lune in postal prevladujoča sila.
“Ljudje imamo večji vpliv na naš planet, kot se zavedamo,” pravi Soja, “in to nam nalaga večjo odgovornost za prihodnost planeta.”
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pixabay