Slovenija padla na globalni lestvici konkurenčnosti
Slovenija je na globalni lestvici konkurenčnosti padla za štiri mesta na 46. mesto, kaže poročilo švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) za leto 2024. Kljub temu konkurenčne prednosti Slovenije ostajajo mednarodna trgovina, raven cen, družbeni okvir, ki zagotavlja visoko stopnjo enakosti in varnosti, ter izobraževanje.
IMD je pri analizi upošteval 256 kazalnikov, vključenih je bilo 67 držav, med njimi na novo Gana, Nigerija in Portoriko. V raziskavi je sodelovalo 100 slovenskih menedžerjev malih, srednjih in velikih podjetij. Ključni dejavniki, ki so vplivali na konkurenčnost, so preplet geopolitičnih tveganj, izguba tradicionalnih trgov, inflacija ter izzivi preskrbovalnih verig s surovinami in energenti.
Najbolj konkurenčne so manjše države Singapur, Švica in Danska, sledita Irska in Hongkong. Uspeh pripisujejo sposobnosti predvidevanja in prilagajanja spremenjenemu globalnemu okolju, ustvarjanju dodane vrednosti in trajnostnemu razvoju.
Države Vzhodne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija, so v povprečju izgubile tri mesta in imele povprečni rang 45, kar je najslabša uvrstitev te skupine držav v zadnjih petih letih. Največji padec so doživele Češka, Peru, Madžarska, Malezija, Estonija, Slovaška, Turčija in Belgija.
Slovenija najbolj konkurenčna pri mednarodni trgovini
Slovenija ostaja konkurenčna na področjih mednarodne trgovine (8. mesto), ravni cen (18. mesto), družbenega okvira (20. mesto) ter izobraževanja (24. mesto). V obdobju po pandemiji je slovensko gospodarstvo hitro okrevalo, vendar je v zadnjih dveh letih izgubilo prednost zaradi upočasnitve gospodarske rasti, energetske krize, visoke inflacije in pomanjkanja delovne sile. Kakovostna infrastruktura, nekoč paradni konj Slovenije, prav tako slabi.
“Vladna in poslovna učinkovitost sta v celotnem obdobju najslabše ocenjena vidika naše konkurenčnosti, ki sta tudi izrazito povezana,” so zapisali v Spiritu. Poslovna učinkovitost je padla za deset mest na 57. mesto, kar je primerljivo s stanjem po gospodarski krizi iz leta 2008.
IMD spremlja tudi ključne dejavnike privlačnosti države kot poslovne lokacije. Anketirani menedžerji so letos kot najpomembnejša dejavnika privlačnosti Slovenije navedli visoko izobrazbeno raven in usposobljeno delovno silo. Sledijo zanesljiva infrastruktura, močna R&R kultura, dinamičnost gospodarstva ter odprtost in pozitivna naravnanost. Najmanj privlačna sta davčna ureditev in usposobljenost vlade.
Slovenijo za izboljšanje konkurenčnosti čakajo številni izzivi, med drugim povečanje učinkovitosti in kakovosti javnih storitev, izboljšanje dostopa do usposobljene delovne sile, povečanje produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega, davčno razbremenitev plač visoko usposobljenih zaposlenih, pospešitev zelenega in digitalnega prehoda v podjetjih ter povečanje letalske povezljivosti, učinkovitosti energetske infrastrukture in infrastrukture za distribucijo blaga in prevoz potnikov.
Spirit
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Freepik