Slovenija se pridružuje svetovnemu spominu na holokavst
27. januarja se po vsem svetu obeležuje Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ki predstavlja dan, ko so vojaki sovjetske Rdeče armade osvobodili taboriščnike v Auschwitz-Birkenau. To je dan, ki nas spomni na eno najgrozljivejših poglavij v človeški zgodovini – holokavst. Holokavst je bil genocid nad evropskimi Judi med drugo svetovno vojno. Med letoma 1939 in 1945 so nacisti ter njihovi sodelavci pobili okoli šest milijonov oziroma okoli dve tretjini evropskih Judov, večinoma s pogromi, množičnimi streljanji in sistematičnim iztrebljanjem v številnih koncentracijskih taboriščih.
V spomin na to tragično obdobje, ki je zaznamovalo svet in človeštvo, se številne države pridružujejo svetovnemu spominu. Predsednica republike Slovenije, Nataša Pirc Musar, je ob tej priložnosti v svoji poslanici izpostavila pomen spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva ter izrazila globoko sočutje do žrtev holokavsta. Hkrati je opozorila na tragično dejstvo, da kljub obljubi “nikoli več” svet še vedno trpi zaradi vojn, konfliktov in nasilja, pri čemer največ škode utrpijo nedolžni ljudje, ki si želijo le miru.
“Takšno teptanje človečnosti in groba ignoranca humanitarnega prava pa je tudi globoko nespoštljiva do vseh žrtev holokavsta in vojn ter preživelih, katerih sporočilo je preprosto in jasno: nikoli več vojne,” je poudarila predsednica. Ob tem je izrazila prepričanje, da je na svetu več dobrih ljudi kot tistih, ki širijo zlo na različne načine.
Slovenske žrtve holokavsta
Poleg spomina na evropske Jude se Slovenija prav tako spominja svojih žrtev holokavsta. Med drugo svetovno vojno je bilo v koncentracijska taborišča odpeljanih več kot 58 tisoč prebivalk in prebivalcev Slovenije. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izpostavila, da se z zaskrbljenostjo soočamo s trenutnim stanjem v svetu, kjer obljuba “nikoli več” še vedno ni izpolnjena.
Poudarila je, da je močan sistem mednarodnega prava, zlasti mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ključen za zagotavljanje miru in varnosti ter za preprečevanje negativnih družbenih procesov, vključno s sovražnim govorom, ki lahko vodijo do množičnih grozodejstev.
Spominski dogodki
V Sloveniji se ta teden odvijajo številni spominski dogodki, ki vključujejo ogled razstav, vodene ogleda in slovesnosti. V petek je gardna enota Slovenske vojske položila venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi pri Lendavi, ki je največje tovrstno pokopališče v Sloveniji in je kot tako spomeniško zaščiteno. Danes bo voden ogled po Judovskem kulturnem centru Ljubljana in sinagogi, kjer je bila septembra lani odprta prva stalna muzejska razstava, posvečena holokavstu. V Dravogradu so pripravili voden ogled po razstavi Gestapovski zapori. Februarja bo v Pomurskem muzeju Murska Sobota na ogled potujoča razstava “Tu se je smrt utrudila do smrti…” avtorja Borisa Hajdinjaka.
V nedeljo se bo spominska slovesnost v organizaciji Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije odvijala v Centru urbane kulture Kino Šiška, kjer bo slavnostna govornica zunanja ministrica Tanja Fajon. Poleg tega se Slovenija posveča tudi posebnemu datumu – 26. aprilu, ko so nacistični okupatorji leta 1944 začeli množično deportirati člane takrat najštevilnejše judovske skupnosti na slovenskih tleh, ki je živela v Prekmurju.
Slovenija se tako pridružuje svetovnemu spominu na holokavst in izraža globoko spoštovanje do žrtev ter zavezo k preprečevanju nasilja in sovražnega govora, ki lahko privede do množičnih grozodejstev. Spomin na holokavst nas opominja na nujnost ohranjanja človeškega dostojanstva in miru v svetu.