So supernove krive za vsaj dve izumrtji na Zemlji?
Eksplozije zvezd v naši galaksiji, znane kot supernove, bi lahko bile krive za vsaj dve izumrtji v zgodovini Zemlje. Nova raziskava, ki jo je vodil astrofizik Alexis Quintana z Univerze v Alicanteju v Španiji, kaže, da so te silovite eksplozije masivnih zvezd v bližini Osončja morda sprožile katastrofalne dogodke, ki so uničili velik del življenja na našem planetu. Študija, ki analizira pogostost supernov v Mlečni cesti, nakazuje povezavo med temi eksplozijami in izumrtji v poznem ordoviciju pred približno 445 milijoni let ter v poznem devonu pred okoli 372 milijoni let, piše Science Alert. Oba dogodka sodita med tako imenovanih “velikih pet” izumrtij, ki so močno prizadela biodiverziteto Zemlje.
Supernove nastanejo, ko masivne zvezde, katerih masa presega osemkratno maso Sonca, dosežejo konec svojega življenjskega cikla. Te zvezde živijo razmeroma kratek čas, le milijone let, v primerjavi z milijardami let, ki jih “preživijo” zvezde, kot je naše Sonce. Ko jim zmanjka goriva za jedrsko zlivanje, postanejo nestabilne in eksplodirajo v spektakularnem izbruhu svetlobe in energije, pri čemer v vesolje razpršijo kovinske elemente. Če bi se takšna eksplozija zgodila v bližini Zemlje, bi sevanje lahko resno poškodovalo ozonski plašč, kar bi omogočilo škodljivemu ultravijoličnemu sevanju, da doseže površje planeta in uniči ekosisteme.
[embedded content]
Povezava med supernovami in izumrtji
Quintanova ekipa je preučila masivne zvezde tipa OB v radiju približno 3260 svetlobnih let od Sonca. Te zvezde so zaradi svoje kratke življenjske dobe idealne za oceno pogostosti supernov. Raziskovalci so popisali 24.706 takšnih zvezd in izračunali, da se v Mlečni cesti zgodi od 15 do 30 supernov na milijon let. Da bi supernova lahko resno vplivala na Zemljo, mora biti bližje, zato so znanstveniki določili stopnjo supernov v radiju 65 svetlobnih let od Osončja. Ugotovili so, da se v tem območju zgodi približno 2,5 supernove na milijardo let – številka, ki se ujema z obdobjema izumrtij v ordoviciju in devonu.
Oba omenjena dogodka izumrtja sta bila povezana z znatnim tanjšanjem ozonskega plašča, kar podpira teorijo o vplivu supernov. Astrolozi menijo, da bi sevanje iz bližnje supernove lahko sprožilo verižno reakcijo, ki je uničila večino takratnih vrst. “Eksplozije supernov so med najmočnejšimi pojavi v vesolju. Če bi se zgodile dovolj blizu Zemlje, bi bile posledice katastrofalne,” je pojasnil astrofizik Nick Wright z univerze Keele v Veliki Britaniji.
Trenutno v naši bližini ni zvezd, ki bi bile tik pred eksplozijo. Rdeči velikanki Antares in Betelgeza, ki sta potencialni kandidatki za supernovo, sta oddaljeni več sto svetlobnih let, kar je preveč, da bi neposredno ogrozili Zemljo.
[embedded content]
Porta24; Foto: Pexels