Spregovorile so žrtve spolnih zlorab v Evropskem parlamentu
Po prvem valu gibanja MeToo v letih 2017-2018 je bilo v Evropskem parlamentu razkritih več primerov spolne zlorabe. Zdi se, da se kultura brezbrižnosti do spolnega nasilja močnih in vplivnih ni veliko spremenila. Novinarji Politica so štiri mesece raziskovali in se pogovarjali z več deset zaposlenimi, žrtvami in pričami nasilja s strani močnih politikov.
Sistem je bolj naklonjen tistim, ki zlorabljajo: “Zaposleni se bojijo vložiti pritožbo, ker je postopek za žrtve zelo stresen. Mislim, da jim manjka zaupanja,” pravi Marcel Kolaja. Kolaja je evropski poslanec češke piratske stranke. Če dogodek prijavijo, postopek traja mesece. Neka oseba je izkušnjo čakanja primerjala z izkušnjo obsojenca na smrt. Mladi zaposleni v Evropskem parlamentu se zaradi tega pritožujejo nad tesnobo, nespečnostjo in celo samomori. Nekateri pravijo, da so jim parlamentarne službe sporočile, naj kar odnehajo.
Postopek reševanja vlog traja predolgo, tudi do dve leti, sankcije pa so blage
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je januarja odredila notranjo revizijo, da bi pospešila proces obravnave pritožb. Poslanci Evropskega parlamenta so v četrtek podprli zahteve po zaostritvi pravil in poenostavitvi postopka obravnave prijave zaposlenih o nadlegovanju, vključno s spolnim in psihičnim nadlegovanjem.
Od leta 2019 do 2021 je bilo parlamentu prijavljenih 34 novih primerov spolnega ali psihičnega nadlegovanja. Kazen je bila izrečena samo v osmih primerih. V parlamentu dela okoli 2000 poslanskih pomočnikov, obseg zlorab je precej večji, poročil pa je malo.
O tem, kako razvito je zavedanje o pomenu spolnega nadlegovanja, govori tudi podatek, da se je usposabljanja o nadlegovanju udeležilo samo 281 od 705 evropskih poslancev. Evelyn Regner, podpredsednica parlamenta, meni, da bi morali vsi evropski poslanci opraviti usposabljanje. Slednje še ni sprejeto.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je letos napovedala sankcije proti dvema poslankama. In sicer proti Monici Semedo iz Luksemburga in Monici Silvani González iz Španije. zaradi psihičnega nadlegovanja. Gonzálezova je bila januarja zaradi psihičnega nadlegovanja enega od svojih pomočnikov kaznovana z 10.000 evri. Od začetka dela tega sklica parlamenta leta 2019 so prvi kaznovani zaradi trpinčenja zaposlenih. V preiskavi sta še najmanj dva poslanca, Belgijka Assita Kanko in Španec José Ramón Bauzá.
Dogajanje je ušlo izpod nadzora
Vsi vedo, da je dogajanje, v katerem zastopniki trpinčijo svoje osebje, ušlo izpod nadzora, pravi ena od zaposlenih, ki pripravlja tožbo. Ena izmed njih je zaradi ustrahovanja izgubila 10 kilogramov in so ji diagnosticirali PTSP. Problem je tudi v velikem nesorazmerju moči med reprezentanti in njihovim mladim kadrom. Zastopnik ima običajno tri akreditirane pomočnike, v Bruslju in Strasbourgu je okoli 2000 pomočnikov. Ali jim bodo pogodbo podaljšali, je skoraj v celoti odvisno od zastopnika, za katerega delajo. Za mnoge je to sanjska priložnost. In idealno za zlorabe.
Eden od virov Politica pravi, da se je soočal s spolnim nadlegovanjem. Nadlegovanje je denimo udarec po zadnjici in izpuščanjem napredovanj, ker je nekatere ponudbe zavrnil, veliko težje so psihološki pritiski.
Po besedah predsednika parlamenta je bila pomočnica poslanke Mónica Silvana González izpostavljena “osebnemu in poklicnemu ponižanju”. Poslanka jo je nagovarjala z nespodobnimi besedami, med drugim “jebi se”. Z lastno kreditno kartico je morala plačati do 700 evrov stroškov svojega šefa, kljub omejitvam zaradi Covida je morala prihajati k njej domov in namesto nje opravljati zasebna dela, kot je popravilo domačega interneta in elektrike ter vpis otroka v šolo.
Postopek traja predolgo
Težava je v tem, da celoten postopek prijave in obdelave traja predolgo. Nekdanja pomočnica Monica Semedo pravi, da je to pravo mučenje: vse moraš podoživeti, potem pa se leta in leta nič ne zgodi. Pravi, da so ji v vseh pisarnah DZ govorili, da je najbolje, da preprosto pusti službo. Nekateri so to storili. Na koncu o tožbah odloča telo, ki ga sestavljajo trije evropski poslanci.
“Ne ščitijo žrtev. Ne ščitijo prič. Ta odbor je preklet, sestavljen iz zakonodajalcev, ki se želijo zaščititi,” je za Politico povedala ena od prič. Poslanka Zelenih Gwendoline Delbos-Corfield pravi, da ni dobro, da poslanci odločajo sami. Zeleni želijo, da se vse preiskave zaključijo v šestih mesecih. Po veljavnih pravilih ima zadnjo besedo predsednica Evropskega parlamenta Metsola. Kazni so od blagega opomina in denarne kazni do prepovedi opravljanja poslanske dejavnosti.
Težava je tudi v sami naravi zlorabe: “Vsakič se soočimo z istim problemom: imamo vtis, da ima žrtev prav, hkrati pa nimamo skoraj ničesar razen njene besede.” Zato so kazni blage, zlorabljeni pa se pogosto odločijo za molk ali odhod. Eden od pomočnikov, ki se je odločil, da ne bo vložil obtožbe, pravi, da se ljudje okoli poslanca v težavah v večini primerov popolnoma zavedajo, kaj se dogaja, vendar ne storijo ničesar.
“Dokler je sistem prirejen, ne vidim razloga, da bi bil podvržen neprijetnemu zaslišanju in da bi te na koncu zalezovali odvetniki in dodatno poniževali zaradi govoric. Moj nasvet bi bil: pazite nase, verjemite v to, kar veste, da je prav in pusti službo Evropskem parlamentu,” pravi eden od ljudi, s katerimi se je pogovarjal Politico.