Spremembe volilnega zakona za večjo vključenost invalidov
Državni svet je sprejel zakonodajno pobudo za spremembo zakona o volitvah, ki je trenutno v nasprotju s konvencijo o pravicah invalidov. Predlog predvideva, da bi osebe pod skrbništvom pridobile tako aktivno kot pasivno volilno pravico. Predsednik komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Danijel Kastelic, je izpostavil, da je trenutna omejitev volilne pravice, ki temelji na sodni oceni sposobnosti razumeti volitve, diskriminatorna in protiustavna.
Predsednik Državnega sveta, Marko Lotrič, je poudaril, da s tem predlogom invalidom omogočajo odločanje o volitvah, kar zagotavlja njihovo dostojanstvo. Koalicijski predlog novele zakona o volitvah, vložen v parlament, prav tako stremi k odpravi omejitve aktivne volilne pravice za osebe pod skrbništvom. Predlog vključuje postopke pred sodišči za oceno sposobnosti razumeti volitve, vendar omejitve v sodni odločbi zadevajo le možnost biti voljen.
Prav tako se ureja pravica do pomočnika pri glasovanju. Pomočnik pri slednjem ni pooblaščenec, ampak le pomaga izraziti voljo volivca. Ta ureditev je že obstajala za telesno hendikepirane ali nepismene osebe. Spremenjen zakon bi približno 3500 osebam omogočil pravico voliti. Pravica biti voljen medtem ostaja omejena na podlagi sodne odločbe.
Zakonodajne spremembe sledijo zgledu ureditev v državah Evropske Unije in so pripravljene v skladu z odločbo ustavnega sodišča in mnenjem Evropskega sodišča za človekove pravice. S prehodno določbo novele zakona želijo omogočiti glasovanje na volitvah poslancev v Evropski parlament že prihodnje leto.
V luči pobude za spremembo zakonodaje je Zagovornik načela enakosti izpostavil, da na volitvah Evropskega parlamenta leta 2019 ni smelo voliti 2035 državljanov, kar bi lahko vplivalo na izid volitev. Državni zbor bo najprej obravnaval koalicijski predlog novele zakona, saj je bil ta vložen pred pobudo Državnega sveta.
vir; Foto: Pexels (fotografija je simbolna); Portal24