Študija razkriva: CO₂ in globalno segrevanje nista povezana!
Nedavna študija, objavljena v International Journal of Geosciences, izziva ustaljene trditve o vplivu ogljikovega dioksida (CO₂) na globalno segrevanje. Študija z naslovom “Ločevanje CO₂ od podnebnih sprememb” preučuje, ali obstaja neposredna povezava med naraščajočimi ravnmi CO₂ in temperaturnimi spremembami na Zemlji. S pregledom zgodovinskih podatkov iz treh časovnih obdobij, ki zajemajo 500 milijonov let, so raziskovalci ugotovili, da ni mogoče vzpostaviti trdne povezave med naraščajočimi koncentracijami CO₂ in globalnim segrevanjem.
Celotno študijo najdete TUKAJ.
Pomanjkanje skladnosti med CO₂ in temperaturnimi trendi
Raziskava je pokazala, da so krivulje in trendi za CO₂ ter temperaturo preveč različni, da bi lahko vzpostavili korelacijo. Na podlagi opazovanj razmerja med CO₂ in temperaturo je bilo ugotovljeno, da sta se CO₂ in temperatura 42 odstotka časa gibala v nasprotnih smereh. To pomeni, da se naraščanje ravni CO₂ ni vedno ujemalo z naraščanjem globalnih temperatur. Poleg tega je kar 87 odstotka razmerij pokazalo negativne ali skoraj ničelne vrednosti, kar močno zanikajo korelacijo med obema dejavnikoma.
Infrardeči spektri in učinek tople grede
Študija se osredotoča tudi na infrardeče sevanje, ki je ključno za razumevanje učinka tople grede. Infrardeči spektri kažejo, da imajo toplogredni plini zelo nizek absorpcijski pas med 11,67 μm in 9,1 μm. To območje je znano kot infrardeče atmosfersko okno, skozi katero zemeljska površina oddaja večino svojega infrardečega sevanja. Kljub nizki absorpciji toplogrednih plinov v tem območju je vodna para tista, ki zajame največ infrardečega sevanja. Po navedbah študije vodna para absorbira 84-krat več infrardečega sevanja kot CO₂, 407-tisočkrat več kot metan, 452-tisočkrat več kot ozon in kar 2,3 milijon-krat več kot dušikov oksid.
Vloga vodne pare in oblakov pri globalnem segrevanju
Pomemben poudarek študije je tudi na vlogi vodne pare in oblakov. Čeprav Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) in Agencija za varstvo okolja (EPA) Združenih držav vodne pare ne upoštevata kot dejavnika, ki ga povzroča človek, ta igra ključno vlogo v povratnih mehanizmih podnebnih sprememb. Oblaki namreč odbijajo sončno sevanje, zaradi česar je severna polobla za 2,7 °F toplejša od južne.
Raziskava tudi razkriva, da se je svetovna oblačnost od leta 1982 do 2018 zmanjšala za 4,1 odstotka, kar bi lahko bilo odgovorno za 2,4 °F od 2,7 °F globalnega segrevanja v tem obdobju. To pomeni, da je večina nedavnega povišanja temperature (kar 89,9 odstotka) posledica zmanjšane količine oblakov, kar nasprotuje trditvam, da so glavni krivec za segrevanje toplogredni plini, kot je CO₂.
Kompleksni viri toplote na Zemlji
Študija opozarja, da je na temperaturo Zemlje težko pripisati en sam vzrok. Vpliv na temperaturo ima zapletena termodinamika, ki vključuje različne vire toplote. Sevanje, ki ga oddaja sonce, je odgovorno za večino vhodne toplote na Zemlji – približno 44 kvadrilijonov vatov. Poleg tega obstajajo drugi viri toplote, kot so jedrski procesi, radioaktivni razpad kalija in lunine plimske sile, ki skupaj prispevajo dodatnih 44 teravatov energije.
Biološki procesi na Zemlji, meteoriti in kozmični žarki prav tako sproščajo energijo, ki vpliva na temperaturo planeta. Glede na te dejavnike študija ugotavlja, da je globalno segrevanje rezultat zapletenih interakcij med različnimi naravnimi in antropogenimi viri toplote.
Omejitve IPCC in potreba po celostnem pristopu
Združeni narodi in IPCC so prevzeli vodilno vlogo v prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam. Vendar pa ta študija opozarja, da je analiza IPCC omejena na toplogredne pline, ki jih je povzročil človek, zlasti ogljikov dioksid. Vključitev vodne pare in oblakov, ki imata pomembno vlogo pri globalnem segrevanju, je nujna za boljše razumevanje podnebnih sprememb.
Čeprav IPCC opozarja na hude posledice, če svet ne bo zmanjšal emisij CO₂, študija izpostavlja, da so pri oblikovanju globalnih temperatur ključni tudi drugi dejavniki kot so vodna para in oblačnost. Potreben je bolj celovit pristop k preučevanju podnebnih sprememb, ki upošteva vse vire toplote in njihove medsebojne interakcije.
Ta študija prinaša pomembna vprašanja o povezavi med ravnmi CO₂ in globalnim segrevanjem, kar izziva prevladujočo teorijo, da je CO₂ glavni krivec za naraščajoče temperature. Poudarek na vlogi vodne pare in oblakov ter zapletena dinamika različnih virov toplote, ki vplivajo na temperaturo Zemlje, kažejo na potrebo po širšem in bolj celovitem pristopu k razumevanju podnebnih sprememb. Preučevanje različnih dejavnikov, ki vplivajo na globalno segrevanje, bi lahko pomagalo zagotoviti bolj natančne napovedi in učinkovitejše rešitve za ohranjanje podnebja.
[Vir: International Journal of Geosciences]; Portal24; Foto: Okolje