SUS predlaga uvedbo 13. pokojnine za boljše življenje upokojencev

SUS predlaga uvedbo 13. pokojnine za boljše življenje upokojencev

Slovenski upokojenci se že dolgo soočajo s težavami pri preživljanju, še posebej tisti, ki živijo sami, kot so vdovci in vdove. Predlog za uvedbo 13. pokojnine, ki bi bila v višini povprečne pokojnine, je zato pridobil na pomenu. Ta predlog je podprla Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS), ki poudarja, da trenutne pokojnine ne zadostujejo za dostojno življenje.

Minimalna pokojnina za tiste, ki so izpolnili oba zakonska pogoja, delovno dobo in starost, ne bi smela biti nižja od praga revščine, ki trenutno znaša 903 evre. Vendar pa skoraj 90.000 upokojencev prejema zagotovljeno pokojnino, ki znaša 748 evrov. Pokojnine med 700 in 800 evri prejema 124.000 upokojencev, kar kaže na veliko število ljudi, ki komaj preživljajo. Ćetkovićeva opozarja, da trenutni sistem povzroča situacije, kjer ljudje, ki niso delali in niso vplačevali prispevkov v pokojninsko blagajno polno delovno dobo, skupaj s socialnimi prejemki prejmejo enako ali več kot tisti, ki so delali predpisano polno delovno dobo.

Med upokojenci z nizkimi pokojninami so tudi samostojni podjetniki, med njimi številni obrtniki, ki so vplačevali najnižji možni znesek v pokojninsko blagajno, čeprav imajo dobro materialno in premoženjsko stanje. Hkrati pa so v tej skupini tudi delavci, ki so delali polno delovno dobo za minimalno plačo ali še nižjo ter kmetje. Neusklajevanje pokojnin vodi upokojence v revščino.

Težave osamljenih upokojencev

Posebno ranljivi so upokojenci, ki živijo sami. Po podatkih humanitarnih organizacij se največ težav s preživljanjem soočajo upokojenci, tudi vdovci, ki živijo sami. V Sloveniji živi pod pragom revščine 41,3 odstotka starejših žensk in 40,9 odstotka moških. SUS že več let opozarja na nujnost spremembe sistema varstvenega dodatka, ki ga je država prenesla iz pokojninskega sistema v sistem socialnovarstvenih prejemkov in zaostrila pogoje za dostop do te pravice. Kar 62,4 odstotka prejemnikov varstvenega dodatka je starejših od 66 let.

Francka Ćetković izpostavlja, da so za trenutno stanje krive prenizke plače, tranzicija, privatizacija, finančna kriza ter več sprememb pokojninskega sistema. Generacija upokojencev, ki se je upokojevala med letoma 2000 in 2015, je bila najbolj prizadeta. Zaradi stečajev podjetij in prisilnih poravnav so mnogi delavci ostali brez zaposlitve in plač več mesecev pred stečajem. Prav tako jim podjetja niso plačevala prispevkov, zato so se morali upokojevati predčasno in pod slabimi pogoji.

Neusklajevanje pokojnin

V času finančne krize leta 2008 pokojnine niso bile usklajevane z inflacijo in rastjo plač več let. Ko je kriza minila, so začeli pokojnine usklajevati, kot da med krizo ni bilo inflacije. SUS je zahteval popravo te napake z izrednimi uskladitvami pokojnin, vendar vlada ostaja dolžna upokojencem uskladitev pokojnin za en odstotek. Lanska redna uskladitev pokojnin za pet odstotkov ni pokrila inflacije, ki je bila več kot 10 odstotkov. Ćetkovićeva poudarja, da neustrezno usklajevanje pokojnin vodi upokojence v revščino.

Spremembe pokojninskega sistema, kot je vključevanje vse večjega števila let v osnovo za izračun pokojnine in zniževanje odmernega odstotka, dodatno slabšajo stanje. Trenutni predlogi za spremembo pokojninskega sistema vključujejo osnovo za izračun pokojnine na podlagi 40 let, kar bi znižalo pokojnine in oslabilo prvi pokojninski steber. SUS se zavzema za ohranitev sedanjega sistema usklajevanja pokojnin, ki temelji na rasti plač in inflaciji.

Predlogi za izboljšanje

SUS predlaga, da se uvede 13. pokojnina v višini povprečne pokojnine, ki je trenutno 900 evrov. Predlagajo tudi uvedbo 14. pokojnine, kot jo imajo v mnogih evropskih državah. Evropska zveza upokojenih in starejših (FERPA) predlaga in zahteva, da EU sprejme direktivo o minimalni pokojnini, ki bi zagotovila, da minimalna pokojnina presega prag revščine.

[Vir: Slovenske novice]; Senior24; Foto: Pixabay/fotoblend