Transparentnost proračuna: Slovenija z najslabšo uvrstitvijo do zdaj
Slovenija se je lani po transparentnosti proračunskega procesa uvrstila na 27. mesto med 125 državami, kaže raziskava nevladne organizacije International Budget Partnership. Ocene Slovenije so se v vseh treh glavnih kategorijah v primerjavi z letom 2021 poslabšale.
Transparentnost proračuna
Slovenija je v tej kategoriji lani dosegla 64 od 100 točk, kar je manj kot leta 2021, ko je dosegla 66 točk. V širši regiji so bile boljše Nemčija in Italija (obe 76 točk) ter Hrvaška (67 točk), medtem ko sta se slabše odrezali Srbija (51 točk) in Madžarska (22 točk). Svetovno povprečje je znašalo 45 točk, povprečje držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa 67 točk, so sporočili iz Transparency International Slovenia, ki je koordinirala raziskavo za Slovenijo.
Ta kategorija meri dostop javnosti do informacij o tem, kako oblasti pridobivajo in porabljajo javna sredstva. Ocena 61 točk ali več pomeni, da država bolj verjetno objavlja dovolj gradiva za utemeljeno javno razpravo o proračunu.
Transparency International Slovenia je Sloveniji priporočila pravočasno objavo preliminarnega proračunskega izkaza, izboljšanje celovitosti državljanskega proračuna z vključitvijo določenih informacij ter bolj vključujoč postopek priprave proračuna.
Zunanji nadzor izvajanja proračuna
Slovenija je na tem področju dosegla 78 od 100 točk. Za zakonodajni nadzor je prejela 75 točk, za revizijskega pa 83 točk. Čeprav sta se oceni v primerjavi z letom 2021, ko sta dosegli 81 oz. 89 točk, znižali, po navedbah Transparency International Slovenia to še vedno nakazuje na kakovostno delo Državnega zbora in Računskega sodišča. Svetovno povprečje je pri zakonodajnem in revizijskem nadzoru doseglo 45 oz. 62 točk.
Sodelovanje javnosti
Najslabše se je Slovenija odrezala na področju sodelovanja javnosti v procesu priprave proračunskih dokumentov. V primerjavi s prejšnjo raziskavo je izgubila dve točki in lani prejela devet od 100 točk. Svetovno povprečje je doseglo 15 točk, povprečje OECD pa 24 točk. Nemčija in Hrvaška sta dosegli 17 točk, Italija pa 15 točk. Transparency International Slovenia je za izboljšanje stanja predlagala nekaj ukrepov ministrstvu za finance, Državnemu zboru in Računskemu sodišču.
Raziskava temelji na vprašalniku, ki ga je v vsaki državi izpolnil neodvisni proračunski opazovalec, za Slovenijo pa je to Transparency International Slovenia – društvo Integriteta. Generalna sekretarka Maruša Babnik je poudarila, da je Slovenija v kategoriji transparentnosti proračuna lani dosegla najslabšo uvrstitev doslej. “Slovenija je dosegla nekoliko slabši rezultat ob skromnem svetovnem porastu,” je dodala.
Iz Transparency International Slovenia so še sporočili, da se je lani skrb vzbujajoče zmanjšala dostopnost javnosti do državljanskih proračunov. “Prvič po letu 2017 je manjše število vlad dalo javnosti na voljo medletna poročila o izvrševanju proračuna,” so zapisali. Raziskava je razkrila tudi, da se je zakonodajni nadzor po svetu po pandemiji covida-19 še naprej zmanjševal.
David Robins, vodja raziskave, je dejal: “Več držav pa dokazuje, da je napredek mogoč, če obstaja politična volja. Vlade lahko povrnejo zaupanje javnosti v svojo zmožnost izpolnjevanja obveznosti, če proračunski postopek odprejo za smiselno sodelovanje. Upamo, da bo še več držav pogumno odprlo svoj proračunski postopek, omogočilo sodelovanje javnosti v večjem obsegu in tako zagotovilo, da dragocena javna sredstva dosežejo tiste, ki jih najbolj potrebujejo.”
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Freepik