Transspolnost: Ali ima Petrillo nepošteno prednost na Paraolimpijskih igrah?
Valentino Petrillo se je že kot sedemletnik zaljubil v atletiko, ko je opazoval italijanskega sprinterja Pietra Mennea, kako je osvojil zlato medaljo na olimpijskih igrah v Moskvi leta 1980. “Rekel sem, da želim biti kot on,” je dejal Petrillo. Od nekdaj si je želel obleči modri dres Italije in tekmovati na olimpijskih igrah, vendar ne kot moški, temveč kot ženska, saj se ni počutil v skladu s svojim biološkim spolom.
Štirideset let kasneje, pri svojih 50-ih letih, se mu bodo sanje skorajda uresničile. Ne sicer na olimpijskih igrah, temveč na Paraolimpijskih igrah v Parizu, kjer bo tekmoval na 200 in 400 metrov v kategoriji T12 za slabovidne športnike. Petrillo, ki so mu kot najstniku diagnosticirali Stargardtovo bolezen, degenerativno bolezen oči, meni, da je kljub številnim izzivom, s katerimi se sooča, zelo srečen.
Prehod v žensko in tekmovanje na najvišji ravni
Večino svojega življenja je živel kot moški, vendar je leta 2017 svoji ženi – s katero imata sina – razkril, da je transspolna oseba. Dve leti kasneje je začel s hormonsko terapijo. “Januarja 2019 sem začel proces tranzicije in leta 2020 sem uresničil svoje sanje, ko sem lahko tekmoval v ženski kategoriji v športu, ki mi je bil vedno všeč,” je povedal v intervjuju, ki ga je dal na stezi v predmestju Bologne, kjer živi.
Petrillo je leta 2020 prvič tekmoval kot ženska in osvojil peto mesto na evropskem prvenstvu v para atletiki. Na lanskem svetovnem prvenstvu v para atletiki pa je osvojil bronasto medaljo v tekih na 200 in 400 metrov.
Pravila za transspolne športnike in kontroverze
Lani je Svetovna atletska zveza prepovedala transspolnim ženskam, ki so prestopile po puberteti, tekmovati v ženski kategoriji na mednarodnih dogodkih. Vendar pa Svetovna para atletika (WPA) te prepovedi ni uvedla. Po pravilih WPA morajo transspolni športniki izjaviti, da je njihova spolna identiteta za športne namene ženska, in predložiti dokaze, da so bile njihove ravni testosterona pod 10 nanomolov na liter krvi vsaj 12 mesecev pred njihovo prvo tekmo.
Testosteron, naravni hormon, ki po puberteti poveča maso in moč kosti ter mišic, običajno pri odraslih moških doseže vrednosti do 30 nmol/L, medtem ko je pri ženskah manj kot 2 nmol/L.
Petrillovo tekmovanje pa je že vzbudilo nemalo kontroverznosti. Na svetovnem prvenstvu lani v Španiji je v polfinalu za las premagal špansko atletinjo Melani Berges, kar je pomenilo, da se Berges ni uvrstila v finale in je tako izgubila možnost za nastop na Paraolimpijskih igrah. Berges je to označila za “krivico” in izjavila, da čeprav spoštuje transspolne osebe, športna tekmovanja, ki zahtevajo moč in postavo, zahtevajo drugačna pravila.
Zavzemanje za spremembe in prihodnost transspolnih športnikov
Na Paraolimpijskih igrah v Parizu bodo ženski finali v T12 na 400 metrov in 200 metrov potekali 3. in 7. septembra, predtekmovanja pa dan prej. Petrillo bo ob stezi spremljala njegova nekdanja žena, devetletni sin in brat. Ne glede na izid tekmovanja pa Petrillo meni, da je svoj največji izziv že premagal.
“Na žalost še vedno živimo v družbi, kjer so transspolne osebe marginalizirane in pogosto ne morejo spremeniti svojih dokumentov ali doseči spoštovanja, ki si ga zaslužijo,” pravi Petrillo. “Upam, da bodo v moji zgodbi našli navdih in moč, da verjamejo, da je drugačen jutri možen.”
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Zajem zaslona YT